| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
OPERATIVNO TVEGANJE PO DIREKTIVI SOLVENTNOST II
Anton Eferl, 2021, master's thesis

Abstract: Direktiva Solventnost II (v nadaljevanju Solventnost II) je nov zakonodajni in regulativni okvir za delovanje zavarovalnic in pozavarovalnic v Evropski uniji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2016. Glavni cilj Solventnosti II je zaščita zavarovancev. Ključne spremembe so se izvedle v novih pravilih solventnosti zavarovalnic in njihovem obvladovanju tveganj. V okviru Solventnost II mora posamezna zavarovalnica ali pozavarovalnica opredeliti vsa tveganja, ki se pojavljajo v njej. Tveganja mora kvantitativno in kvalitativno oceniti ter obvladovati. Tako se zavarovalnice ali pozavarovalnice spodbuja, da izrecno opredelijo svojo toleranco in profile tveganja. Solventnost II je postavila zelo dobro izhodišče regulativnega okvirja, še posebej v trenutnih okoliščinah, ko se zavarovalništvo nenehno sooča z večjimi in vsak dan z drugačnimi tveganji. Solventnost II predstavlja izziv pri reformi zavarovalnega nadzora, saj gre za sodoben model upravljanja s tveganji, ki se pojavlja v zavarovalništvu. Njen glavni namen je uskladitev sistema zavarovalnega nadzora v Evropski uniji. Predstavlja tudi sistem zgodnjega opozarjanja, ki združuje zahteve zavarovalnic in pozavarovalnic glede lastnega kapitala in njihove izpostavljenosti tveganju. Za izračun zahtevanega minimalnega kapitala (angl. Minimal Capital Requirement, v nadaljevanju MCR) je potrebno upoštevati celotno izpostavljenost vsem tveganjem, po novem tudi operativna tveganja. Solventnost II vsebuje tudi podrobnejše zahteve glede organizacije zavarovalnih dejavnosti in obseg poročanja zavarovalnic in pozavarovalnic je obsežnejši glede na prejšnji sistem zavarovalnega nadzora, saj gre za zapleten pravni okvir nadzora zavarovalnih poslov. Ta temelji na treh stebrih in se nanašajo na kapitalske zahteve, pogoje upravljanja in zahteve po poročanju. Zahtevani solventnostni kapital (angl. Solvency Capital Requirement, v nadaljevanju SCR) omogoča pokritje izgub in je sestavljen iz osnovnega SCR-ja, kapitalske zahteve za operativno tveganje ter prilagoditve zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov. Operativna tveganja tako vplivajo na sredstva in obveznosti. Za ustrezno in kvalitetno obvladovanje operativnega tveganja morajo zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljati vse svoje strokovno znanje in izkušnje. Obvladovanje operativnega tveganja vključuje proces identifikacije, ocenjevanja in spremljanje operativnega tveganja. Vsaka zavarovalnica in pozavarovalnica mora imeti strategijo za ravnanje z operativnim tveganjem, zato je upravljanje ključen proces, ki ga je mogoče razdeliti na več podprocesov. Potreben je strokoven pristop za identifikacijo vseh operativnih tveganj, ki jih je nato potrebno izmeriti in analizirati. Zavarovalnice morajo za uspešno obvladovanje operativnega tveganja imeti stalen in aktiven nadzor nad upravljanjem svojih portfeljev, ki pa so podvrženi zakonskim predpisom.
Keywords: Solventnost II, zavarovalništvo, operativno tveganje, identifikacija operativnega tveganja, upravljanje operativnega tveganja
Published: 06.07.2021; Views: 261; Downloads: 73
.pdf Full text (738,06 KB)

2.
KONTROLING V ZAVAROVALNICI IN SOLVENTNOST II
Doris Vrhovšek, 2016, master's thesis

Abstract: Z letom 2016 je stopil v veljavo nov, usklajen sistem nadzora nad poslovanjem evropskih zavarovalnic katerega temelj je direktiva Solventnost II. Prinaša številne spremembe v poslovanje zavarovalnic na področju upravljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kapitalske ustreznosti, javnega poročanja in poročanja nadzornim organom. Njen cilj je zagotavljanje kapitalske ustreznosti zavarovalnic in s tem povečanje varnosti zavarovancev. Omogoča celosten pogled na podjetje, poznavanje lastnih tveganj in upoštevanje le-teh pri sprejemanju poslovnih odločitev, pripravljenost na nepričakovane dogodke in integracijo zavedanja o tveganjih v kulturo podjetja. Zakonodaja Solventnost II je sestavljena iz treh stebrov. Prvi steber - kvantitativne zahteve zagotavlja, da zavarovalnica razpolaga z zadostno višino sredstev v primeru nepričakovanih dogodkov. Drugi steber – kvalitativne zahteve opredeljuje kaj lahko zavarovalnica naredi, da se zavaruje pred nepričakovanimi dogodki. Tretji steber – zahteve v zvezi s poročanjem in razkritji nalaga zavarovalnici, da razkrije s čim razpolaga, kakšne so njene potrebe in kakšni procesi se izvajajo. Osrednja sestavina nove zakonodaje je zahteva za izdelavo lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA). Zavarovalnica v procesu ORSA oceni vsa pomembna tveganja, ki bi lahko vplivala na njeno delovanje tako z ekonomskega kot zakonodajnega vidika, pri čemer so tveganja tako merljiva kot nemerljiva. ORSA osvetljuje odnos med poslovno strategijo, prevzetimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj. Namen ORSE je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo z upoštevanjem tveganj ter, da se poslovna strategija določa ob polnem zavedanju tveganj in z njimi povezanih kapitalskih zahtev. Nova zakonodaja prinaša spremembe načina izvajanja in vsebine aktivnosti katerih skrbnik je kontroling. To sta predvsem aktivnost načrtovanja in aktivnost poročanja. Največji del zakonskih zahtev je povezani s procesom načrtovanja in ORSO. Proces načrtovanja in ORSA sta povezana dvosmerno. Rezultat procesa načrtovanja je predviden profil tveganj v obdobju poslovnega načrtovanja, ki je vhodni podatek za izdelavo ORSE. Rezultati procesa ORSE pa omogočajo zavarovalnici, da preveri ali je poslovna strategija ustrezna, torej ali bo imela zavarovalnica v prihodnosti dovolj primernih lastnih virov sredstev, da bo lahko pokrila kapitalske zahteve. Če temu ni tako mora zavarovalnica ponovno pretehtati poslovni načrt ter izvesti določene spremembe oziroma prilagoditve.
Keywords: kontroling, zavarovalništvo, zakonodaja, Solventnost II
Published: 19.12.2016; Views: 1405; Downloads: 214
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE KOT INSTRUMENT DOSEGANJA USPEŠNOSTI NA PRIMERU DRUŽB V KONSOLIDIRANI SKUPINI
Mitja Farič, 2016, master's thesis

Abstract: Finančna analiza omogoča ocenjevaje oz. vrednotenje finančnih rezultatov, katere dosežemo v opazovanem obdobju. Na osnovi le-te pridemo do spoznanja, ali smo v opazovanem času dosegli zastavljene cilje oz. pridobimo informacijo, na katerem področju ne dosegamo zastavljenih ciljev in na katerem jih presegamo. Prav tako nas zanima povezanost določenih kazalnikov med seboj ter njihova stopnja korelacije oz. povezanosti. V bankah za proučevanje finančne kondicije kreditojemalca najpogosteje uporabljamo finančne kazalnike likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti. Z navedenimi kazalniki preverimo preteklo poslovanje družbe, trenutno finančno zdravje ter na osnovi projekcij poslovanja predvidimo bodoče kazalnike poslovanja. Predvsem pa z le-temi preverjamo uspešnost preteklih ukrepov v poslovanju družbe kreditojemalke. Kadar se družbi kreditojemalki poslabša poslovanje do te mere, da nastopijo likvidnostne težave predvsem v obliki zamud pri poravnavi finančnih obveznosti, mora družba pričeti s postopkom prestrukturiranja finančnih obveznosti. Cilj navedenega je doseči takšno finančno strukturo, katera omogoča pravočasno poravnavo vseh obveznosti, zraven tega pa še zadostne investicijske vložke za razvoj. Ob tem je potrebno upoštevati načela in metode prestrukturiranja. Na primeru družb v konsolidirani skupini smo prikazali postopek prestrukturiranja z vsemi ukrepi, kateri so bili izvedeni v obdobju prestrukturiranja. Na osnovi finančne analize oz. finančnih kazalnikov likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti smo analizirali finančno stanje v obdobju pred prestrukturiranjem ter v letih izvedbe prestrukturiranja in analizirali doseganje zastavljenih ciljev primerjalno s panogo, v kateri konsolidirana skupina posluje. S hipotezo 1 smo analizirali uspešnost finančnega prestrukturiranja pri kazalnikih likvidnosti in donosnosti v opazovanem obdobju pred in v času prestrukturiranja. Finančna analiza je pokazala izboljšanje na večini kazalnikov, s čimer smo potrdili navedeno hipotezo. Pri hipotezi 2 smo preverjali uspešnost finančnega prestrukturiranja glede na finančne kazalnike solventnosti in finančne varnosti ter povezanost oz. korelacijo med le-temi. Prav tako smo glede na splošno oceno navedeno hipotezo potrdili, saj smo empirično dokazali izboljšanje večine kazalnikov ter korelacijo med le-temi. Za izračun slednje smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. V sklepu naloge navajamo, da so ukrepi finančnega prestrukturiranja bili uspešni in so po večini dosegli zastavljene cilje pri kazalnikih likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti, prav tako smo ugotovili korelacijo med slednjima dvema kazalnika.
Keywords: finančna analiza, likvidnost, donosnost, solventnost, finančna varnost, finančno prestrukturiranje, Pearsonov korelacijski koeficient
Published: 20.10.2016; Views: 613; Downloads: 73
.pdf Full text (1,18 MB)

4.
UPRAVLJANJE, OBVLADOVANJE TVEGANJ IN SKLADNOST V ZAVAROVALNICI MARIBOR
Karmen Semler, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Nov sistem upravljanja zavarovalnic, ki ga prinaša direktiva Solventnost II zagotavlja večjo stabilnost in transparentnost poslovanja zavarovalnic in s tem tudi boljšo zaščito zavarovancev, ki so uporabniki zavarovalnih storitev. Kot negativno posledico uvedbe direktive Solventnost II lahko štejemo višje administrativne stroške ob vpeljavi direktive. Dolgoročno pa bi naj direktiva vplivala na ugodnejše poslovanje zavarovalnic. Korporativno upravljanje zavarovalnic pa v sektor zavarovalništva prinaša več etike, s tem pa tudi večje zaupanje v zavarovalne storitve in produkte.
Keywords: zavarovalništvo, Zavarovalnica Maribor, Zakon o zavarovalništvu, korporativno upravljanje, obvladovanje tveganj, tveganja, skladnost, Solventnost II, Lamfalussyjev proces, EIOPA, zahtevani solventnostni kapital, minimalni zahtevani kapital, zavarovalno-tehnične rezervacije, vrednotenje lastnih sredstev ORSA, kakovost podatkov, prenos informacij, sposobnost in primernost, ključne funkcije, notranje kontrole, izločeni posli, poročanje in razkritja
Published: 23.10.2015; Views: 1369; Downloads: 271
.pdf Full text (1,57 MB)

5.
Zaznavanje nevarnosti plačilne nesposobnosti
Denis Juričič, 2006, professional article

Abstract: Finančno poslovanje podjetja obsega zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje s finančnimi sredstvi in njihovimi viri ter razporejanje virov finančnih sredstev z namenom zagotoviti pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti. S tem namenom mora podjetje poslovati tako, da je plačilno sposobno in solventno ter da razpolaga z ustreznim kapitalom. V članku analiziramo potrebna ravnanja podjetja glede finančnega poslovanja in možne pristope za zaznavanje nevarnosti plačilne nesposobnosti ter nesolventnosti.
Keywords: analiza, kazalniki, finance, likvidnost, solventnost, zadolženost
Published: 10.07.2015; Views: 852; Downloads: 44
URL Link to full text

6.
ANALIZA ZAVAROVALNEGA TRGA NA HRVAŠKEM
Mateja Domanjko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Sodobno družbo in posameznika ogrožajo najrazličnejši dejavniki, zato je postala varnost nepogrešljiva vrednota. Zaradi njene pomembnosti se povečujeta tako zavarovalna panoga kot tudi zavarovanje sorazmerno glede na stopnjo (gospodarske) razvitosti v najbolj civiliziranih družbah. Zavarovalništvo je ena izmed najhitreje rastočih in najpomembnejših gospodarskih panog vsake države. Vzporedno z vse večjim pomenom panoge zavarovalništva, pa se povečuje tudi pomen nadziranja poslovanja zavarovalnic. Solventnost II je nov evropski sistem nadzora, katerega namen je nadzornim organom pri opravljanju nadzora nad poslovanjem zavarovalnic zagotoviti podlago za uporabo kvalitativnih in kvantitativnih orodij oziroma ukrepov za ocenjevanje kapitalske ustreznosti (po)zavarovalnic z zadostno točnostjo. Zavarovalništvo z naložbeno dejavnostjo pomembno vpliva na rast bruto domačega proizvoda. Konkurenčnost je v tej panogi ključnega pomena, saj mora biti posameznik pri odločanju med številnimi zavarovalnimi ponudniki, še posebej previden. Hrvaška je postala z vstopom v Evropsko unijo del enega izmed največjih svetovnih trgov. Hrvaške zavarovalnice posledično lahko poslujejo v vseh državah članicah z odpiranjem podružnic in agencij. V prihodnje si bodo zavarovalne institucije prizadevale za konkurenčnejši trg z enakimi pravili za vse, da zaščitijo interese zavarovancev.
Keywords: solventnost II, zavarovalništvo, konkurenčnost
Published: 06.08.2014; Views: 1083; Downloads: 127
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
8.
9.
10.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica