| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Medgeneracijska solidarnost v postmoderni družbi
Anja Bogdan, 2021, master's thesis

Abstract: Čas postmoderne družbe je čas hitrih družbenih sprememb, tempa življenja ter številnih obveznosti, zaradi česar mlade generacije težko usklajujejo svoje obveznosti, starejše pa težko sledijo vsem novostim in spremembam, ki se dogajajo na področju družbenega, tehnološkega in mnogih drugih svetov. Kot posledica značilnosti življenja v tem času, medsebojni odnosi, podpora, solidarnost in sodelovanje še nikoli prej niso bili bolj na preizkušnji kot danes. Namen magistrske naloge je bil preučiti odnos medgeneracijske solidarnosti med otroki (ki se pojavljajo v vlogi staršev) ter njihovimi/partnerjevimi starši (ki se pojavljajo v vlogi starih staršev). V ospredju je vpliv oddaljenosti staršev, pogostost stikov med obema generacijama ter izobrazba staršev na emocionalno, funkcionalno ter strukturno solidarnost. Uporabili smo deskriptivno metodo ter kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Anketo smo izvedli preko spleta (N = 502). Ugotovili smo, da oddaljenost otrok pomembno vpliva na pogostost nudenja pomoči staršem v obliki gospodinjske pomoči in nudenja prevozov ter prejemanja pomoči v obliki varstva otrok s strani staršev v prid tistim, ki so med seboj manj oddaljeni. Prav tako so stiki med otroki in starši zelo pogosti, saj so ti prisotni vsaj enkrat tedensko, pogostejši pa so s strani oseb moškega spola. Otroci od staršev najpogosteje dobivajo pomoč v obliki čustvene podpore, nanjo pa se pogosteje obračajo osebe ženskega spola. Raziskavo smo povezali z aktualnim družbenim dogajanjem – izbruhom epidemije koronavirusa ter ugotovili, da se medgeneracijska solidarnost v tem obdobju v obliki prejemanja in nudenja medsebojne pomoči ni povečala. Rezultati raziskave niso reprezentativni, lahko pa ugotovitve, ki izhajajo iz tega vzorca, uporabimo kot izhodišče za nadgradnjo ali poglobljeno raziskovanje tega področja.
Keywords: medgeneracijska solidarnost, solidarnost, postmoderna družba, družina
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 402; Downloads: 63
.pdf Full text (874,24 KB)

2.
Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih
Amadeja Janžič, 2019, master's thesis

Abstract: Moralne vrednote so predvsem vrednote, ki temeljijo na odgovornosti in dolžnosti. Tako smo se v magistrskem delu z naslovom Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih lotili teoretičnega in empiričnega raziskovanja. V teoretičnem delu smo se osredotočali predvsem na vrednote, moralo in moralni razvoj pri otrocih. Predstavili smo dejavnike, kot so družina, vrstniki, šola in družba, saj le-ti najpomembneje vplivajo na razvoj vrednot in morale. Dotaknili smo se različnih teorij moralnega razvoja in razvoja vrednot. Podrobno smo raziskali tudi moralne vrednote, kot so prijateljstvo, solidarnost, pravičnost in sočutje. V empiričnem delu smo se osredotočili na štiri moralne vrednote, in sicer na prijateljstvo, pravičnost, sočutje ter solidarnost. Pri otrocih, ki obiskujejo 4. in 5. razrede osnovnih šol, smo raziskovali razumevanje moralnih vrednot in pojma moralnosti, če v vsakdanjih situacijah ravnajo moralno ali nemoralno ter kdo ima največji vpliv na njihove moralne vrednote. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo lahko razbrali, da iz izkušenj, ki so jih do sedaj pridobili, otroci razumejo nekatere moralne vrednote. Iz opisanih situacijah, ki so iz vsakdanjega življenja otrok, smo prepoznali, da otroci prej ravnajo moralno kot pa nemoralno. Ugotovili smo, da imata po njihovem mnenju največji vpliv na oblikovanje osebnih vrednot družina in vrstniki.
Keywords: vrednote, morala, moralne vrednote, prijateljstvo, sočutje, pravičnost, solidarnost
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 538; Downloads: 52
.pdf Full text (1,44 MB)

3.
Medgeneracijsko središče Tabor
Nina Brezovec, 2017, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi je predstavljena idejna zasnova medgeneracijskega središča na Taboru, na desnem bregu reke Drave v Mariboru. Naloga je razdeljena na tri sklope. Prvi sklop obravnava problematiko medgeneracijskih razlik in medgeneracijske solidarnosti. Drugi del sestavljajo analize novo zasnovanega objekta, zadnji sklop pa vsebuje idejne načrte nove rešitve medgeneracijskega središča.
Keywords: medgeneracijsko središče, medgeneracijska solidarnost, staranje prebivalstva, Tabor
Published in DKUM: 29.08.2017; Views: 935; Downloads: 113
.pdf Full text (40,14 MB)

4.
UPORABA SOLIDARNOSTNE KLAVZULE PRI ZAGOTAVLJANJU VOJAŠKE POMOČI DRUGI DRŽAVI ČLANICI EU
Metka Mokotar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana solidarnostna klavzula iz 222. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in vojaška pomoč kot eden od možnih načinov izpolnitve solidarnostne zaveze, ki jo imajo države članice Evropske unije proti drugi državi članici. Solidarnostna klavzula je novost, ki jo je prinesla Lizbonska pogodba in ki jo država članica lahko aktivira v primeru terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. V tem primeru se zagotavlja pomoč na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni. Vojaška pomoč se lahko zagotovi v obliki denarnih sredstev, vojaške opreme, vojaških usposabljanj in vodenja, kadar prizadeta država pri reševanju krizne situacije uporablja vojaška sredstva. Poleg pomoči, ki jo ob uveljavljanju solidarnostne klavzule zagotovijo posamezne države članice, se uporabijo tudi vsi obstoječi mehanizmi Evropske unije – strategija notranje varnosti EU, mehanizmi EU na področju civilne zaščite, sklep o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje ter strukture, oblikovane v okviru skupne varnostne in obrambne politike. Države za pomoč zaprosijo preko svojih političnih organov, usklajevanje pa poteka v Svetu. Tekom celotnega postopka imata osredno vlogo Center za usklajevanje nujnega odziva in ureditve EU za politično odzivanje na krize. V določenih kriznih situacijah se lahko uveljavlja tudi kakšen drug mehanizem, kot je denimo klavzula o medsebojni obrambi kot del skupne varnostne in obrambne politike, na bolj globalni ravni pa 5. člen Severnoatlantske pogodbe. Oba člena se lahko uporabita v primeru oboroženega napada na državo članico oz. državo pogodbenico. Glede na mehanizme, ki obstajajo poleg solidarnostne klavzule, se na prvi pogled morda zdi, da je določba 222. člena PDEU nepotrebna, vendar ob podrobnejši analizi vidimo, da bo solidarnostna klavzula ob morebitnem uveljavljanju pokrivala zelo velik spekter kriznih situacij in v praksi nudila ustreznejše in koristne rešitve. Države članice imajo v primeru nastanka krizne situacije prosto izbiro glede poti, po kateri bodo reševale nastalo krizo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.
Keywords: solidarnostna klavzula, vojaška pomoč, Evropska unija, pravo Evropske unije, solidarnost
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1734; Downloads: 131
.pdf Full text (381,00 KB)

5.
Medgeneracijska solidarnost - izziv za sodobne družbe : [zbornik povzetkov]
2008, other monographs and other completed works

Keywords: medgeneracijska solidarnost, javna politika, povzetki, zborniki
Published in DKUM: 05.06.2012; Views: 2295; Downloads: 89
URL Link to full text

6.
7.
POKOJNINSKA REFORMA V REPUBLIKI SLOVENIJI V POVEZAVI Z DVIGOM STAROSTNE MEJE
Rok Lujanac, 2011, undergraduate thesis

Abstract: S staranjem prebivalstva, nizko nataliteto ter podaljševanjem življenjske dobe se srečujemo tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi. Te spremembe povzročajo nekontrolirano naraščanje stroškov javnega pokojninskega zavarovanja, ki silijo države k reformiranju obstoječih sistemov in Slovenija ni nobena izjema. Med pomembnejše vzroke za nastalo situacijo štejemo demografske spremembe, visoko brezposelnost, previsoko raven pravic in predčasno upokojevanje. Vse to je pripeljalo do preobremenjenosti pokojninskih sistemov, saj se postopoma znižujejo prilivi in povečujejo izdatki pokojninske blagajne. Skrb zbujajoče so napovedi, da se bo do leta 2025 število oseb, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno izenačilo s številom oseb, ki so upravičeni do izplačil. To posledično pomeni, da se bodo pokojnine, katere bomo prejemali iz obveznega pokojninskega sistema, ki temelji na sistemu medgeneracijske solidarnosti, znižale na raven, ki bo zadostovala zgolj za nujne življenjske potrebe. Vse bolj bodo pomembni drugi viri dohodka, ki ne bodo izhajali iz sistema, ki se financira po dokladnem načinu. V Sloveniji je bila zadnja reforma, ki je prinesla določene spremembe, izvedena leta 2000. Kot v večini držav so tudi pri nas uvedli tristebrni sistem, ki nam v drugem in tretjem stebru omogoča varčevanje po naložbenem principu. Premajhna informiranost oseb o problemu preobremenjenosti pokojninske blagajne, reševanje te problematike odmika v prihodnost, ko bodo vedno bolj pomembni prihodki iz drugega in tretjega stebra. Vse te težave prav tako bremenijo našo državo, saj reforma iz leta 2000 ne more več zagotoviti vzdržnosti pokojninskega sistema. Zaradi tega razloga je slovenska vlada pripravila modernizacijo obstoječega sistema in nadaljnje preoblikovanje pokojninskega sistema. Ne glede na to, da je predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na referendumu doživel bojkot slovenske javnosti, je dejstvo, da bo potrebno že danes nekaj storiti za to, da bi lahko v prihodnosti zagotovili socialno varnost in vzdržnost javnih financ. Poleg veljavnega pokojninskega sistema v Sloveniji, sem v pričujočem diplomskem delu predstavil še evropske pokojninske sisteme, ki delujejo v Nemčiji, Veliki Britaniji ter na Švedskem.
Keywords: Medgeneracijska solidarnost, tristebrni sistem, vzdržnost pokojninskega sistema, modernizacija ter reforma obstoječega sistema.
Published in DKUM: 03.01.2012; Views: 2904; Downloads: 305
.pdf Full text (646,32 KB)

8.
Tikanje in vikanje v angleščini in slovenščini
Andreja Golob, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo ponuja vpogled v dokaj zapostavljeno področje sociolingvistike – naslavljanje. Uvodoma so zapisane definicije in oblike naslavljanja, čemur sledi pregled razvoja zaimkov naslavljanja v angleščini in slovenščini. Diplomsko delo se dotakne tudi nekaterih posebnosti v slovenskem naslavljanju, npr. vikanja in vplivov dvojine na zaimkovno naslavljanje. Delo vključuje tudi poglavje o naslavljanju v drugih jezikih. Nadalje obravnava še dejavnike, ki vplivajo na izbor oblike naslavljanja ter strategije pridobivanja pozornosti, ki je predpogoj za naslavljanje. Novejše okolje, kjer se srečamo z dilemo naslavljanja so blogi ter naslavljanje na svetovnem spletu. V nalogi obravnavam še dramsko delo G. B. Shawa v angleščini in njegov prevod v slovenščino z vidika medsebojnega naslavljanja književnih oseb.
Keywords: Naslavljanje, vikanje, tikanje, naslavljanje z zaimki, moč, solidarnost, sociolingvistika
Published in DKUM: 29.08.2009; Views: 6551; Downloads: 542
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica