1. Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistkSilvija Borovnik, 2023, original scientific article Abstract: Članek se ukvarja s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih pisateljic. Upošteva težnjo, ki je v literarnozgodovinskih raziskavah zadnjih let zelo poudarjena, namreč, da je pri analizah literarnih del potrebno upoštevati vidik prestopanja in prehajanja meja ter hibridnost pisateljskih identitet. Različni raziskovalci menijo, da je potrebno negovati odprt raziskovalni odnos do vsega, kar je bilo v slovenski literarni zgodovini snovno in tematsko, pa tudi jezikovno drugačno, a obenem povezujoče. Članek izhaja iz prepričanja, da slovenska literarna besedila v medkulturnem kontekstu drugače razumemo in da vzpostavljajo le-ta zanimiv medbesedilni dialog s številnimi drugimi jeziki in kulturami.
Keywords: večkulturnost, medkulturnost, transkulturnost, sodobne slovenske pisateljice, sodobni slovenski roman
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 141; Downloads: 19
 Full text (1,10 MB)
This document has many files! More... |
2. Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacijaTina Kraner, 2022, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del.
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič.
Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih.
Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Keywords: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 1121; Downloads: 365
Full text (4,16 MB) |
3. Kriminalke Avgusta DemšarjaUrška Tivadar, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Keywords: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Published in DKUM: 03.08.2020; Views: 1813; Downloads: 261
Full text (1,53 MB) |
4. Tematizacija ljubezni in sovraštva v prozi Gorana VojnovićaPatricija Bračič, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na tematizacijo ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića. Gre za sodobnega slovenskega pisatelja, ki je za vse svoje do sedaj napisane romane, Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, prejel kresnikovo nagrado. Temeljno raziskovalno vprašanje zaključnega dela je bilo, kako se temi ljubezen in sovraštvo kažeta v zgoraj naštetih literarnih delih. Kot izhodišče raziskovanja smo vzeli odnose, medsebojne in odnose do tujega – ¬imagologijo, saj je človek družbeno bitje, ki ne obstaja brez povezav z drugimi in z okoljem, v katerem živi. Pri tem mu pomagajo čustva, saj posameznik z njimi vzdržuje ravnovesje med seboj in z drugimi ter prispevajo k njegovemu boljšemu delovanju. Nas so zanimali prijateljski, sorodstveni in partnerski odnosi literarnih oseb, prav tako pa tudi odnosi do Drugega oziroma Tujega, saj pisatelj Goran Vojnoviča v romanih piše tudi o priseljenstvu, o vojni, o domovini, o priseljencih, asimilaciji/neasimilaciji in s tem odpira zanimiva vprašanja. Na tem mestu nas je zanimalo, ali se v romanih s temo sovraštva, prikrito ali odkrito, pojavljajo tudi stereotipi in predsodki v povezavi s priseljenci, ali se v romanih skozi oči priseljencev pojavljajo pozitivne podobe Tujega oziroma Drugega in na kakšen način se glavni protagonisti romanov spopadajo z negativnimi odzivi okolice na njihovo drugačnost.
Teoretična podlaga zaključnega dela obsega značilnosti in tipologijo sodobnega slovenskega romana, teoretični pregled medsebojnih odnosov, imagologije ter razlago literarnoteoretičnih pojmov. Na podlagi teoretskih predpostavk smo nato analizirali romane Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, ki smo jih izbrali glede na jezikovne, tematske in vsebinske podobnosti ter časovne razlike. S pomočjo
motivno-tematske analize posameznih proznih del smo analizirali medsebojne odnose literarnih likov; odnos mati-sin, oče-sin, partnerski odnosi, prijateljski odnosi, odnosi do tujega; odnos Slovencev do priseljencev, odnos priseljencev do Slovencev. Pri tem sta tematizaciji ljubezni in sovraštva prikazani s pomočjo teorije in primerov iz romanov.
Roman Čefurji raus! je postavljen v čas samostojne Slovenije, medtem ko romana Jugoslavija, moja dežela in Figa opisujeta čas pred, med in po drugi svetovni vojni. Protagonisti v romanih odkrivajo svojo identiteto, iščejo svoje korenine, smisel ter želijo izvedeti, kdo so, od kod prihajajo. Njihovi družinski odnosi so skrhani. Protagonista romana Čefurji raus! (najstnik Marko) in Jugoslavija, moja dežela (Vladan) odraščata v okolju, kjer se počutita kot tujca in ju kot taka obravnava tudi okolica. Protagonist romana Figa (Jadran) je odrasel moški, ki že ima družino in svojo preteklost raziskuje z namenom, da bi opravičil svoja dejanja in občutke. Tudi on se na trenutke počuti, da nikomur ne pripada.
Keywords: Goran Vojnović, tema ljubezni, tema sovraštva, medsebojni odnosi, odnos do tujega, sodobni slovenski roman.
Published in DKUM: 23.01.2020; Views: 3328; Downloads: 853
Full text (1,35 MB) |
5. Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnostiTina Vidali, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnosti smo se ukvarjali z literarnimi besedili Gabriele Babnik, ki je slovenska pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in specialistka za afriško književnost. Njen pripovedni opus obsega pet proznih del, in sicer štiri romane in eno zbirko kratke proze. Avtorica v njih tematizira rasno mešano zvezo, rasizem, odtujen odnos med družinskimi člani (zlasti med materjo in hčerjo) in erotiko. Analizirali smo sledeča pripovedna besedila, kjer so prisotne omenjene teme:
Koža iz bombaža (2007),
V visoki travi (2009),
Sušna doba (2012),
Nočne pokrajine (2014),
Intimno (2015).
Hkrati so nas zanimale teme, motivi, oblike in žanri sodobnega slovenskega romana, zlasti besedila nekaterih sodobnejših slovenskih avtoric, ki kažejo na motivno-tematske in jezikovno-slogovne vzporednice s prozo Gabriele Babnik (Sonja Porle, Suzana Tratnik, Maruša Krese, Nataša Sukič in Mojca Kumerdej). V središču pripovedi omenjenih avtoric so posamezniki, ki ne ustrezajo merilom večinske družbe in so zato od nje odmaknjeni, kar je tudi osrednja tema v prozi Gabriele Babnik.
Keywords: Gabriela Babnik, afriška književnost, rasno mešano razmerje, sodobni slovenski roman, zbirka kratke proze, sodobne slovenske avtorice
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1977; Downloads: 274
Full text (1,50 MB) |
6. Medbesedilni vidik Jančarjevih romanov Drevo brez imena in To noč sem jo videlMartina Potisk, 2012, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava izbrane medbesedilne prvine v romanih Draga Jančarja Drevo brez imena (2008) in To noč sem jo videl (2010), pri čemer se podrobneje osredotoča na funkcijo mota, pomen navezovanja na ljudsko slovstvo, literarne reference, izražene skozi montažo in izposojo ter vključenost metričnega citata v romaneskno sobesedilo. Posebna pozornost je namenjena delom predlog, na katere se navezujejo medbesedilni sklici, in njihovi vlogi pri soustvarjanju celovite podobe osrednjih likov ter vzpostavljanju idejno-tematske zasnove romana.
Keywords: slovenščina, medbesedilnost, sodobni slovenski roman
Published in DKUM: 13.02.2018; Views: 88333; Downloads: 396
Full text (544,18 KB)
This document has many files! More... |
7. ROMANESKNI OPUS ZDENKA KODRIČANino Flisar, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo z osmimi samostojnimi romani Zdenka Kodriča, izdanimi med letoma 1994 in 2014. Kodričev romaneskni opus je bil strokovno malo raziskan, dobil pa je sorazmerno veliko sočasnih kritiških odmevov. Romane smo literarnozgodovinsko umestil v slovensko literarno življenje na prelomu 20. v 21. stoletje, s posebnim ozirom na teorije in pojmovanja slovenskega romana in njegovih specifik. Ob tem smo posebej pregledali modernistične in postmodernistične pojme v okviru sodobne slovenske proze. Interpretativno smo analizirali vsak roman posebej in prikazali značilnosti Kodričeve poetike v njih, glede na literarno snov, teme in motive, ideje, notranjo zgradbo in pripovedne postopke. To diplomsko delo postavlja osnovo za nadaljnje raziskave njegovih romanov in s tem možnost za umeščanje opusa in/ali posameznih romanov v teorije, analogije, tipologije itd. Romaneskni opus Zdenka Kodriča je tematsko-motivno pester, avtor pa pri tem eksperimentira z literarno snovjo, slogom in pripovednimi strategijami. Njegov prvi roman Blaženi Franc Rihtarič je modernističen roman, drugi Potsdamska baterija pa postmodernističen. V njegovem kasnejšem romanesknem opusu prevladujejo v realistični maniri pisani romani, v njih pa opazno vlogo igrajo modernistične in postmodernistične prvine, predvsem medbesedilnost in metafikcija. Te romane lahko označimo z oznako modificiran tradicionalni roman, kot jo je podala Alojzija Zupan Sosič.
Keywords: sodobni slovenski roman, Zdenko Kodrič, romaneskni opus, modernizem, postmodernizem, modificiran tradicionalni roman
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 1947; Downloads: 129
Full text (1,19 MB) |
8. Slovenska literarna zgodovina o slovenskem romanu po letu 1950Špela Stele, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Slovenska literarna zgodovina o slovenskem romanu po letu 1950 sem ugotavljala, katerim literarnim tokovom in smerem so bili predani sodobni slovenski romanopisci, kakšne so bile njihove teme in motivi, kakšno vlogo imata v romanih jezik in slog, vlogo pripovedovalca ter dogajalnega časa in prostora.
Analiza zajema naslednje avtorje in romane: Ciril Kosmač: Pomladni dan (1953), Dominik Smole: Črni dnevi in beli dan (1958), Boris Pahor: Nekropola (1967), Peter Božič: Na robu zemlje (1968), Lojze Kovačič: Deček in smrt (1968), Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi (1972), Marko Švabič: Sonce sonce sonce (1972), Miško Kranjec: Strici so mi povedali (1974), Andrej Hieng: Čarodej (1976), Marjan Rožanc: Ljubezen (1979), Drago Jančar: Severni sij (1984), Andrej Blatnik: Plamenice in solze (1987), Igor Bratož: Pozlata pozabe (1988), , Lojze Kovačič: Kristalni čas (1990), Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti (1991), Andrej Hieng: Čudežni Feliks (1993), Berta Bojetu: Ptičja hiša (1995), Vlado Žabot: Volčje noči (1996), Zoran Hočevar: Šolen z Brega (1997), Feri Lainšček: Petelinji zajtrk (1999), Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit (2000), Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj (2002), Lojze Kovačič: Otroške stvari (2003).
Ugotovila sem, da vsak roman zase zastopa vsaj eno od sodobnih literarnih smeri in tokov. V nekaterih romanih se pojavljajo še tradicionalni motivi, a v večini romanov gre za prenovljene, modernistične in postmodernistične motive. Tema, ki je v vseh romanih enaka, je eksistencialna. Edina skupna lastnost vseh preučevanih romanov je namreč človekovo hrepenenje po boljšem življenju. Jezik in slog pisanja sta v večini romanov sodobna in modernistična.
Keywords: sodobni slovenski roman, postmodernizem, modernizem, eksistencialna tema, realizem, intimizem.
Published in DKUM: 19.07.2011; Views: 6051; Downloads: 1115
Full text (693,11 KB) |
9. SLOVENSKI ROMAN NA PRELOMU TISOČLETJABarbara Majhen, 2010, undergraduate thesis Abstract: Dvajseto stoletje je čas romana, ki je pomembno vlogo odigral po letu 1990 tudi na Slovenskem in v tem času doživel veliko sprememb. Diplomsko delo vsebuje interpretacijo trinajstih romanov, izdanih od leta 1990 do 2010. Temu primerno je dodeljen tudi naslov diplomskega dela, in sicer Slovenski roman na prelomu tisočletja.
Cilj in namen diplomske naloge je interpretacija posameznih romanov in sistematično vključevanje virov (romanov) v dinamiko romana 20. stoletja. S tem dokazujemo smeri in tokove tedanjega časa in odkrivamo nove smeri, ki se pojavljajo v izbranem korpusu.
Uvodne besede so namenjene romanu dvajsetega stoletja in aktualni študiji o tradicionalnem modificiranem slovenskem romanu. S pomočjo posameznih študij so v diplomskem delu določene smeri in dinamika slovenskega literarnega dogajanja ob koncu dvajsetega stoletja. Z viri, oziroma s posameznimi interpretiranimi romani, so na podlagi idejnih, tematskih, slogovnih in jezikovnih sestavin posameznih romanov te smeri potrjene ali ovržene. Slovenski roman po 1990 letu še vedno ohranja nekaj postmodernističnih in modernističnih prvin, prav tako ni vredno zanemariti realizma, ki pa se v novejših romanih pojavlja v novih oblikah. Sodobni roman prinaša novosti predvsem na področju erotike, fantastike in humorja. Eksistencializem je prisoten v vseh virih, saj je prav vsak roman in z njim glavni junak podvržen vprašanju bivanjskega in človeškega obstoja, kar jih dela tragične. V izbranem korpusu je opazen tudi velik politični vpliv na avtorje tega časa (razpad Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije, čas pod fašističnim režimom).
Keywords: roman, sodobni slovenski roman, modernizem, postmodernizem, eksistencializem, postrealizem, vojna, erotika, fantastika, humor
Published in DKUM: 07.01.2011; Views: 4263; Downloads: 543
Full text (878,58 KB) |
10. Vpliv ljubezni na vsebino eksistencialne teme v izbranih romanih Ferija LainščkaKatja Peršak, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira izbrane romane sodobnega slovenskega pisatelja Ferija Lainščka. Izbor temelji na vsebinski določnici, ki odbira dela z realistično zasnovano fabulo, od pisateljevih literarnih začetkov do najnovejših stvaritev. V teh romanih glavna literarna oseba, obremenjena z osamljenostjo, išče rešitve in odgovore na kompleksna eksistencialna vprašanja v sedanjosti in v razmerju do ljudi, ki jo obkrožajo. Za iskanje bivanjskega smisla se izkaže, da je odvisno od ljubezni oziroma zaljubljenosti. Ljubezenska tematika se ne manifestira izključno skozi razmerje moški-ženska, ampak se pojavlja tudi v obliki naklonjenosti oziroma ljubezni do bližnjega ali sorodnika. Za literarna dela Ferija Lainščka je tako značilna neločljiva povezanost eksistencialne teme z ljubezensko, saj slednja vpliva na reševanje bivanjske problematike pozitivno ali negativno, torej opravlja vlogo pomočnika ali nasprotnika. Ljubezenski zapleti stopnjujejo tempo dogajanja ali ga zavirajo oziroma pomagajo literarnim osebam ali jih ovirajo pri reševanju eksistencialne problematike.
Izbrani romani iz Lainščkovega literarnega opusa, ki so v časovnem okviru izbranega strokovnega termina, vsebinsko in oblikovno ustrezajo definiciji sodobnega slovenskega romana, ki se pojavlja v obliki moderniziranega tradicionalnega romana.
Keywords: Feri Lainšček, sodobni slovenski roman, eksistencialna tema, vpliv ljubezni
Published in DKUM: 22.08.2009; Views: 4272; Downloads: 471
Full text (452,74 KB) |
