Search the digital library catalog

Abstract: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov. V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način. Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Keywords: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 53
Full text (12,04 MB)

Abstract: Magistrsko delo Didaktična gradiva za spoznavanje sodobnih likovnih del v petem razredu osnovne šole sestoji iz teoretičnega dela, kjer smo opozorili na to, kako pomembno je opazovanje reprodukcij in originalnih likovnoumetniških del, predstavili smo didaktična načela in kriterije za izbiro primernih umetniških del za učence in predstavili metodo raziskovanja v umetnosti ter metodo estetskega transferja kot primera dobre prakse za opazovanje likovnoumetniških del. Teoretična izhodišča so nam pomagala pri pripravi didaktičnih gradiv. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, pri kateri so sodelovali učenci 5. razreda ter njihova učiteljica likovne umetnosti. V raziskovalnem delu so učenci tega razreda pri predmetu likovne umetnosti skozi pripravljena didaktična gradiva spoznavali reprodukcije treh umetniških del Mihe Artnaka: Lovka na lovce, Silvestra Plotajsa Sicoea: Kruh je moj art in Petre Varl: Poljubi in objemi. Učenci so skozi sam proces raziskave izražali zanimanje za slednja umetniška dela, kar se je pokazalo tudi pri sami analizi pridobljenih podatkov po koncu raziskave. Tako smo ustvarili didaktična gradiva, ki so primerna za spoznavanje sodobnih likovnih del v petem razredu osnovne šole.
Keywords: didaktična gradiva, sodobna likovna dela, likovna umetnost, študija primera
Published in DKUM: 18.07.2022; Views: 785; Downloads: 81
Full text (3,41 MB)

Abstract: Eksperimenta! je umetnostni trienale za mlade, ki od leta 2011 poteka v Talinu v Estoniji. Na trienalu sodelujejo mladi od štirinajstega do devetnajstega oziroma enaindvajsetega leta starosti iz različnih držav Evrope in sveta. Zanimalo nas je, na kakšen način so mentorji izbirali sodelujoče in na kakšen način so delali z njimi, kdo so bili sodelujoči na trienalih Eksperimenta!, katere tehnike in vsebine so se pojavljale in kako pogosto. V magistrskem delu so predstavljene sodobna likovna pedagogika, odnos med umetnostnim in izobraževalnim sistemom, psihološke značilnosti mladostništva ter zgodovina umetnostnih dogodkov za odrasle in mlade. Pregledani so katalogi dogodka Eksperimenta! iz let 2011, 2014 in 2017, pridobljeni podatki o strukturi sodelujočih in načinih izbiranja sodelujočih, tehnikah in vsebinah umetniških del ter podatki interpretirani.
Keywords: Eksperimenta, trienale, mladi, sodobna umetnost, razstava
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 1074; Downloads: 46
Full text (3,41 MB)

Abstract: V prispevku je predstavljena empirična raziskava uvajanja sodobne umetnosti v pedagoško prakso. Poudarjen je pomen sodobne umetnosti ter podani kronološki pregled Beneškega bienala zadnjih petnajstih let in didaktične smernice za uvajanje sodobne umetnosti v pouk. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, izvedena v šolskem letu 2015/16 na vzorcu 117 učencev zadnjega triletja osnovne šole. Na podlagi izbranih del so bili razdelani trije tematski sklopi. Ugotovili smo, da je bil odziv učencev večstransko pozitiven. Poudarili smo razlike med odzivi učencev glede na starost. Na podlagi rezultatov raziskave smo z upoštevanjem sodobnih likovnih praks izoblikovali smernice za izvajanje pouka likovne umetnosti.
Keywords: sodobna umetnost, Beneški bienale, pouk umetnosti, likovna umetnost, osnovna šola
Published in DKUM: 30.10.2017; Views: 1802; Downloads: 552
Full text (1,04 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Prispevek obravnava ekološke potenciale participativnih umetniških praks v kontekstu vsakdanjega urbanega življenja. Avtorica razišče doseg umetnosti v njenih prizadevanjih za pripoznavanje novih načinov ustvarjanja, mišljenja in delovanja ter uporabe urbanega javnega prostora z vidika povezljivosti v skupnost. Tako naravnano umetniško delovanje lahko produktivno povežemo s konceptom novih prostorskih ekologij. Pri tem ne gre samo za določene okoljske iniciative, za katere si še posebej prizadevajo posamezni umetniki (za študijski primer smo v prispevku uporabili aktualne prakse ustvarjalcev iz kroga Društva likovnih umetnikov Celje – DLUC), marveč za pojmovanje ekologije v bistveno širšem pomenu, ki zadeva odnos ljudi do urbanega prostora kot bivanjskega prostora, kraja prebivanja oziroma domovanja. Da bi urbani prostor lahko ponudil optimalne razmere za domovanje, bi morali njegovi prebivalci razmišljati in delovati trajnostno, si prizadevati za dinamično ravnovesje in sožitje, vztrajno razvijati etiko porabe ter svojevrstno ekologijo uma in telesa v prostoru, ki je v resnici čedalje bolj omejen. Zato je treba v abstraktnem, kapitalistično odtujenem urbanem prostoru razpirati medprostore oziroma iznajti nove prostore, ki bodo utemeljeni v stvarnosti in utopični obenem. Prebivalci mesta ustvarjajo svoje lastne prostorske fikcije, izumljajo ekološke bivanjske rešitve, pletejo mrežo inventivnih, mobilnih, mestoma tudi nemogočih povezav. Prispevek čezdisciplinarne, raziskovalne, participativne, aktivistično in okoljsko naravnane umetnosti, kakršno prakticirajo umetniki iz kroga DLUC-a, ki se s sebi lastnimi sredstvi zavzemajo za večjo odprtost urbanega javnega prostora, tako mentalno kot fizično, pri tem ni zanemarljiv in ga tudi na slovenskem umetnostnem prizorišču ni mogoče spregledati.
Keywords: javni prostor, urbani prostor, ekologija, sodobna umetnost
Published in DKUM: 02.08.2017; Views: 1351; Downloads: 123
Full text (179,55 KB)
This document has many files! More...