1. |
2. "Ukinitev" instituta preiskovalnega sodnika : magistrsko deloMarko Tanevski, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Ukinitev instituta preiskovalnega sodnika« temelji na zasnovi osnutka novo nastajajočega Zakona o kazenskem postopku ZKP-1. Razdeljena je na tri dele. Prvi del predstavlja spremembe pristojnosti tožilca in preiskovalnega sodnika v zgodovinskem razvoju kazenskega procesnega prava, temeljna načela kazenskega postopka, ki so najbolj relevantna za položaj tožilca in preiskovalnega sodnika ter pristojnosti in naloge, ki jih imata državni tožilec in preiskovalni sodnik po trenutno veljavnem Zakonu o kazenskem postopku ZKP-M. Drugi del predstavlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Predstavljeni so razlogi in povod za spremembo veljavnega Zakona o kazenskem postopku, pri čemer so izpostavljene kritike pravnikov, ki so opozarjali na to, da je trenutna zasnova Zakona o kazenskem postopku neustrezna in zastarela. V nadaljevanju so izpostavljeni razlogi za spremembo Zakona o kazenskem postopku, ki smo jih razdelili na razloge politično-družbene in pravno-sistematske narave.
Vsaka sprememba Zakona pa s seboj prinese tudi posledice, ki lahko nastanejo ob sprejetju novega zakona. Te posledice smo opredelili kot pasivizacijo sodišča in aktivizacijo strank, kot ločenost preiskave med obrambo in tožilstvom, ustanovitev dokaznega prava kot garanta poštenosti postopka ter opredelitvijo zadnje posledice, ki predstavlja avtonomijo posameznika kot temeljno izhodišče novega kazenskega postopka.
Nato smo v celoti predstavili osnutek novega Zakona o kazenskem postopku, ki smo ga razdelili na splošni del, preiskovalni postopek, vmesno fazo in fazo obtoževanja. V splošnem delu so predstavljene pravice oškodovanca, nov institut predobravnavnega sodnika ter določbe o pristojnosti in izločitvi. V preiskovalnem postopku smo izpostavili pristojnosti in naloge državnega tožilca, predobravnavnega tožilca in položaj obdolženca. Nato je opisana največja posebnost novega preiskovalnega postopka, to sta vmesna faza ter obtožni postopek s priznanjem krivde obdolženca.
V tretjem in tako zadnjem delu magistrskega dela so z namenom primerjave opisani kazenskoprocesni postopki drugih držav s podobno ureditvijo, ki jo prinaša novela ZKP-1.
Keywords: kazenski postopek, državni tožilci, preiskovalni sodniki, magistrska dela
Published in DKUM: 06.07.2018; Views: 1551; Downloads: 310
 Full text (1,50 MB) |
3. SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKUAmadeja Mlakar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Slovenska Bistrica leži na južnih obronkih Pohorja, neposredno ob vozlišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju. Nastala je iz štirih topografskih enot: cerkvenega kompleksa, dvora Bistrica, tržne naselbine in vasi Gradišče, ki je bilo tudi prvo jedro sedanje Slovenske Bistrice. Gradišče z bližnjo okolico je leta 1227 pridobilo trške pravice, leta 1310 pa je bilo povzdignjeno v mesto. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku imenovala samo Bistrica (»Feistritz«), šele v 16. stoletju se je pojavilo ime Slovenska Bistrica (»Windischfeistritz«) za ločevanje od kraja Nemška Bistrica (»Deutschfeistritz«) pri Gradcu. V 15. stoletju je bila Bistrica neposredno vpletena v spopade med Habsburžani in Walseeji, v sedemletno celjsko-habsburško vojno, leta 1446 so Bistrico napadli Ogri, proti koncu 15. stoletja, v letih 1472, 1477, 1493 in 1494, pa so se pred Bistrico in v njeni bližnji okolici začeli pojavljati Turki. Za obrambo je mesto imelo zgrajeno utrjeno obzidje in stolpe, ki so služili tudi kot bivališče za mestne gospode. Grad ni imel pomembnega strateškega položaja, krepil se je le zaradi varnosti kot del obrambnega sistema mesta. Slovenska Bistrica je v srednjem veku bila del Slivniške pražupnije. Cerkev sv. Jerneja je bila zgrajena okoli leta 1200. Leta 1379 se v listinah prvič omenja kapela Naše ljube gospe, ki je bila predhodnica sedanje mestne Marijine cerkve. V Slovenski Bistrici so se okoli leta 1370 začeli pojavljati Judje, ki so kmalu ustanovili svojo skupnost, saj se v letih 1374 in 1441 v virih omenja judovsko pokopališče. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku vseskozi zapletala v spore z mestoma Maribor in Ptuj za svoboden prevoz vina. Leta 1342 je bil sklenjen trgovinski sporazum med Slovensko Bistrico in Ptujem, ki je bistriškim meščanom omogočal udeležbo na ptujski tedenski tržnici. Trgovci v Slovenski Bistrici v virih niso omenjeni, najpogostejši obrtniki pa so bili mlinarji, peki, usnjarji, čevljarji, mesarji, zidarji, krojači, lončarji, kovači, ulivalci zvonov in steklarji.
Keywords: Slovenska Bistrica, srednji vek, mestni sodniki, mestni gospodje, pečat, stolp, obzidje, grad, cerkev, Judje, trgovina, obrt, prevoz vina.
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 3298; Downloads: 274
Full text (1,30 MB) |
4. REFORMA SPLOŠNEGA SODIŠČA EVROPSKE UNIJENuša Drašković, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je osredotočeno na reformo Splošnega sodišča, kjer so se sodni zaostanki najbolj nabirali in je imelo največje težave s trajanjem postopkov in pripadom zadev. Zaradi porasta vloženih zadev na Splošno sodišče, ki so posledica širitev EU in širitev pristojnosti, ki so jih prinesle nove pogodbe EU, je grozila vse pogostejša kršitev 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi predlog reforme Splošnega sodišča je predsednik Sodišča EU Skouris s sodelavci podal že leta 2011, v katerem so želeli povečati število sodnikov Splošnega sodišča za dvanajst in podali druge predloge reorganizacije. Ker pa se v Svetu niso mogli dogovoriti o sistemu imenovanj in rotacij dodatnih sodnikov, je predsednik Skouris v letu 2013 podal spremenjen predlog, da bi namesto dvanajstih imenovali devet dodatnih sodnikov, vendar tudi glede tega predloga ni bilo mogoče doseči soglasja. Zato je v letu 2014 Sodišče EU podalo novi predlog, ki je zajemal povečanje števila sodnikov tako, da ima vsaka država članica po dva sodnika, skupaj torej 56. Reforma zajema tri faze, ki se bodo zaključile do 01.09.2019. V prvi fazi se število sodnikov poveča za dvanajst, v drugi fazi se ukine Sodišče za uslužbence, sedem sodnikov pa prenese na Splošno sodišče, tretja faza pa prinese še dodatnih devet sodnikov. Sprejeta reforma je že v času predloga naletela na številne kritike, a so jo zakonodajne institucije kljub temu sprejele. V svoji diplomski nalogi predstavljam splošen pregled Sodišča EU z institucionalnega in kompetenčnega vidika, se posvečam predlogom reforme, njenim kritikam in na koncu sami sprejeti reformi, ki se že izvaja. Dejstvo je, da je reforma rezultat popuščanja političnim pritiskom s strani držav članic, saj ni dejanske potrebe po tem, da bi se število sodnikov povečalo tako enormno, predvsem pa rešitvi manjka povečanje števila podpornega osebja, ki ne bo zmoglo pravočasno zadovoljiti potrebam številnih sodnikov. Ali je rešitev dobra ali ne, bo na koncu pokazal čas.
Keywords: reforma Sodišča EU, sodni zaostanki, Splošno sodišče, pravica do sojenja v razumnem roku, dodatni sodniki.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2232; Downloads: 140
Full text (543,38 KB) |
5. MEDNARODNO SODIŠČE ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVOTadeja Gider, 2015, undergraduate thesis Abstract: Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS), s sedežem v Hamburgu, je bilo ustanovljeno 16. 11. 1994, s svojim delom pa začelo 1. 10. 1996.
Sodišče sestavlja 21 sodnikov. Izvolijo jih države pogodbenice Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu na sestanku, ki ga skliče Generalni sekretar ZN. Sodniki so izvoljeni po geografskem ključu OZN in zastopajo vse poglavitne pravne sisteme sveta. Njihov mandat traja devet let z možnostjo ponovne izvolitve. Da je zagotovljen sistem rotacije, se volitve izvajajo na vsaka tri leta. Sodniki med sabo izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat obeh traja tri leta, z možnostjo ponovne izvolitve.
Sodišče lahko zaseda tudi v manjših senatih. Organiziranih je sedem senatov, in sicer za morsko dno, ad hoc senat za morsko dno, za skrajšani postopek, ribolov, morsko okolje, morsko razmejitev in senat za posebne zadeve.
Pristojnost Sodišča je podana, kadar spor zadeva uporabo ali razlago Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu ali katerega koli drugega mednarodnega sporazuma, ki je v skladu z namenom Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Pri svojem delu Sodišče uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu ter ob predhodnem dogovoru strank tudi načelo ex aequo et bono. Sodi v sporih med državami podpisnicami Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu, v primeru XI. poglavja Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu pa tudi v sporih med entitetami. Sodišče je prav tako pristojno za izdajanje svetovalnega mnenja.
Postopek pred Sodiščem se začne z vlogo ali obvestilom o posebnem sporazumu in se v nadaljevanju deli na dva dela; na pisni in ustni del. V pisnem delu mora tožnik vložiti memorial, toženec pa mora vložiti nasprotni memorial. Sodišče po zaključku pisnega dela postopka določi datum za začetek ustnega dela postopka. Ustni del se mora začeti v roku šestih mescev po zaključku pisnega dela. Obravnave so javne, razen, če Sodišče odloči drugače ali stranke zahtevajo izključitev javnosti. Na obravnavah se zaslišuje stranke, priče in izvedence. Ko zastopniki strank zaključijo s predstavitvijo primera pred Sodiščem, predsednik Sodišča razglasi konec ustnega dela postopka. Sodniki se sestanejo, da se posvetujejo o odločitvi. Ko je sodba sprejeta, se jo prebere na javnem zasedanju Sodišča. S tem postane zavezujoča za stranke postopka. Dopuščena je možnost predložitve ločenega ali nasprotnega mnenja sodnikov. Sodba je dokončna. Strankam je omogočena zahteva za razlago sodbe glede njenega pomena ali obsega. Prav tako je dopuščena revizija sodbe, vendar samo takrat, kadar se odkrije neko novo dejstvo, ki lahko predstavlja odločilen faktor in je bilo predhodno neznano Sodišču ter stranki pod pogojem, da nevednost dejstev ni bila posledica malomarnosti stranke.
Sodišče poleg rednega postopka vodi tudi naslednje dodatne postopke: predhodni postopek, postopek za odreditev začasnih ukrepov, postopek za takojšnjo izpustitev posadke in plovila, postopek pred Senatom za morsko dno, postopek pred Senatom za posebne zadeve ter svetovalni postopek. Postopek za odreditev začasnih ukrepov ter postopek za takojšnjo izpustitev plovila in posadke imata prednost pred ostalimi postopki.
Pri primerjavi statutov Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo in Meddržavnega sodišča, opazimo veliko podobnosti kot npr.: organizacija obeh sodišč, potek postopka, pristojnost podajanja svetovalnega mnenja … Ker gre za dve različni vrsti sodišč, ki sta pristojni za različne vrste sporov, se najdejo tudi razlike kot npr.: volitve in število sodnikov, pristojnosti obeh sodišč, kdo so stranke v postopku,…
Sodišče je do danes obravnavalo 23 primerov. V dveh primerih še ni izdalo sodbe. Velika večina primerov se nanaša na zahtevo po začasnih ukrepih ali takojšnjem izpustu plovila in posadke.
Keywords: ustanovitev Sodišča, sedež Sodišča, sodniki Sodišča, senati, pristojnost Sodišča, postopek pred Sodiščem, pisni del, ustni del, sodba, posebni postopki, primerjava statutov, primeri obravnavani s strani Sodišča.
Published in DKUM: 02.06.2015; Views: 2812; Downloads: 244
Full text (478,57 KB) |
6. Ogled kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDoroteja Novak, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga govori o ogledu kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca v naši državi, kjer se pojavi vprašanje definicije tega dejanja. Ogled je eno od osrednjih preiskovalnih dejanj, saj je na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja. Zlasti pa zavzema ogled pomembno mesto med preiskovalnimi dejanji zato, ker se na ta način lahko organ kazenskega postopka sam neposredno prepriča o obstoju ali neobstoju kakšnega dejstva. Ogled kraja dejanja je tako neločljiva celota iskanja, zbiranja in ugotavljanja dejstev, ki so pomembna za spoznavanje resnice v kazenskem postopku, ter fiksiranja in procesnega zavarovanja dokazov, ki jih sodišče potrdi in uporabi za dokazovanje krivde šele na glavni obravnavi. Torej sta pri ogledu enako pomembni tako aktivno-miselno-zaznavna dejavnost kot dokazna dejavnost. Ogled je po značaju lahko operativno-taktično dejanje ali formalno preiskovalno dejanje, po času je lahko v predkazenskem postopku ali v preiskavi ter med glavno obravnavo in izven nje, po izvajalcu pa ga lahko opravlja policist, kriminalist ali preiskovalni sodnik. Najpogosteje se ogled opravlja kot nujno preiskovalno dejanje še pred formalnim sklepom o preiskavi. Takoj, ko je odkrito dejanje, ki vsebuje znamenja kaznivega dejanja, je treba kraj pregledati, da se potrdi sum o kaznivem dejanju, da se zberejo dokazi in izsledi storilec.
Dotaknila se bom prenove kazenskega postopka, katerega osnutek je ministrstvo za pravosodje že leta 2008 objavilo na svoji spletni strani. Nujnost prenove kazenskega postopka zajema tudi spremenjena zasnova postopka, v katerem bi imeli policija, državni tožilec in sodišče bistveno spremenjeno vlogo. V preiskovalnem postopku bi tako preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, vlogo garanta obdolženčevih pravic pa bi opravljal predobravnavni sodnik. Navedeni so tudi razlogi za odpravo preiskave in instituta preiskovalnega sodnika.
Keywords: kazniva dejanja, ogled kraja kaznivega dejanja, preiskovalni sodniki, tožilci, kazenski postopek, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 4657; Downloads: 668
Full text (267,03 KB) |
7. Kaj menijo tožilci in sodniki o policijski korupciji na Gorenjskem?Peter Jamnik, Robert Šumi, 2009, published scientific conference contribution Abstract: Korupcija je družbeni pojav, ki ga lahko zasledimo na vseh družbenih področjih, sodobnih, demokratičnih družb. Najpogosteje si jo predstavljamo kot dejanja z negativnim predznakom na področju politike, gospodarstva, zasebnega sektorja in javne uprave. Policijska korupcija ima na tem področju svojo vlogo. Predstavlja resen problem, ker se pojavlja v instituciji, ki ima nalogo preprečevati, odkrivati in preganjati tako kazniva kot tudi koruptivna dejanja. Policijska korupcija je prikrita in pogosto povezana s kodeksom molčečnosti (blue code). Z namenom, da bi pridobili mnenje strokovnjakov o policijski korupciji na Gorenjskem, smo v letu 2008, na območju Gorenjske izvedli raziskavo med tožilci in sodniki. Naš cilj je bil ugotoviti, kako tožilci in sodniki zaznavajo policijsko korupcijo in kakšno je njihovo zaupanje v policijo.
Namen prispevka je predstaviti rezultate raziskave in povezavo med posameznimi hipotezami
Keywords: korupcija, policija, policijska korupcija, tožilci, sodniki, preiskovalni sodniki, mnenja
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 2045; Downloads: 125
Full text (161,99 KB)
This document has many files! More... |
8. |
9. |
10. |
