1. OKRAJNO SODIŠČE PTUJ V KRALJEVINI SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEVNina Kirbiš, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Okrajno sodišče Ptuj v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prikazuje delovanje pravosodnega sistema, tako na kazenskem kot na civilnem področju, v obdobju neposredno po koncu prve svetovne vojne, v Kraljevini SHS ter vse do nastanka Kraljevine Jugoslavije. V obdobju med leti 1918–1929 se je na območju današnje Slovenije zvrstilo kar precej sprememb. Najpomembnejša med njimi je bila ta, da smo s prelomnim letom 1918 postali del nove politične in državne tvorbe in se za zmeraj poslovili od okov Avstro-Ogrske. Posledica novega obdobja se je pričela kazati tudi na področju prava in sodnega sistema, predvsem na področju kazenskih zadev. V praksi in ustavi uporabljeni avstrijski kazenski zakonik je dobil novega »partnerja«, in sicer določila IX. in X. poglavja t.i. srbskega Kazenskega zakonika so se v obdobju Kraljevine SHS pričela uporabljati tudi pri nas. Vpliv srbske nadvlade se je pričel kazati tudi v pravni terminologiji in določitvi drugih vrst kazenskih deliktov s predrugačenimi kaznimi. Civilno pravo v tem obdobju ni doživelo velikih sprememb, saj je bil v uporabi Obči državljanski zakonik (ODZ), ki je zaradi poglobljenega in razvejanega vpogleda v civilne zadeve še danes posredni vir in nepogrešljiv dokument pri preučevanju civilnega prava. V sodni praksi Okrožnega sodišča Ptuj se so se tako med leti 1918−1929 v kazenskih zadevah uporabljala določila že prej uveljavljenega avstrijskega Kazenskega zakonika z novimi uveljavitvami in dopolnitvami s srbskim kazenskim sistemom. Na civilnosodnem področju pa so se uporabljale, z nekaterimi izjemami, v celoti določbe in zakoni iz ODZ-ja. Treba je poudariti, da je bilo tako število kazenskih deliktov kot civilnih obravnav sorazmerno veliko, kar gre pripisati travmatičnim povojnim letom in nastanku družbene, politične, moralne in tudi psihološke krize.
Keywords: Država SHS, Kraljevina SHS, Okrajno sodišče Ptuj, kazensko pravo 1918−1929, avstrijski Kazenski zakonik, srbski Kazenski zakonik, sodni proces, civilno pravo 1918−1929, Obči državljanski zakonik, zakonodaja in sodstvo.
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 2561; Downloads: 188
 Full text (1,43 MB) |
2. JAKOB ŠOLAR - POZABLJEN V SEDANJOSTI, NA ZATOŽNI KLOPI V PRETEKLOSTITina Esih, 2013, undergraduate thesis Abstract: Jakob Šolar sodi med Slovenci med največje intelektualce svojega časa in je bil velik strokovnjak na področju slovenistike. Pričujoči dokumenti ob njegovem imenu vsebujejo nazive profesor, duhovnik, jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, prevajalec, urednik, organizator izdajanja in soavtor učbenikov. Ob vsem tem je bil tudi politično aktiven. Ustvarjal in deloval je pred, med in po 2. svetovni vojni. Komunistična partija (ki si je že med vojno zagotovila dominanten položaj) je uradno prevzela vse vajeti v svoje roke in (s pomočjo UDV) po 2. svetovni vojni začela preganjati svoje domnevne »sovražnike«. Med njimi so se znašli predstavniki t. i. »bele« in »plave garde«, ostanki nekdanjih političnih strank, člani Katoliške akcije, zastopniki Cerkve, sodelavci Intelligence Servicea itd. V množici posameznikov, ki so jih v imenu Partije poslali na zatožno klop, je bil tudi Jakob Šolar. Na Šolar-Fabijanovem političnem sodnem procesu (poteka od 28. do 30. december 1952), ki ga je UDV skrbno in do najmanjše podrobnosti načrtovala že mesece vnaprej, so ga (pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani) obtožili izdajalskega delovanja med vojno (sodeloval je v t. i. »NOG sovražnih formacijah«, in sicer Slovenski zavezi, Pobratimu oziroma Narodni legiji in Slovenskem katoliškem bloku) in povezovanja z emigrantskimi agenti po vojni (predvsem z »disidentom« Francem Jezo). 30. decembra 1952 je bila razglašena »Sodba v imenu ljudstva« in Jakoba Šolarja so (po že preživeti dachauski izkušnji) še enkrat strpali za zapahe. Njegovo 10-letno zaporno kazen so kasneje prepolovili. Obsodba na montiranem sodnem procesu je neugodno vplivala na njegovo nadaljnje delovanje (predvsem na SAZU).
Keywords: Jakob Šolar, 2. svetovna vojna, komunistična partija, politični sodni proces, Slovenska zaveza, Pobratim, Slovenski katoliški blok, politična sredina, Cerkev.
Published in DKUM: 10.10.2013; Views: 2467; Downloads: 238
Full text (633,83 KB) |
3. METALIS PROCESSUS. MEJNI SPOR MED BELTINSKIM IN DOLNJELENDAVSKIM GOSPOSTVOM V LETIH 1754-1758Bernadetta Horvath, 2011, master's thesis Abstract: Naloga obravnava upravno ureditev Kraljevine Madžarske v terezijanskem času s poudarkom na županiji Zala. Posebej je predstavljeno sodstvo na Madžarskem v tej dobi. Osrednji del naloge zajema sodni proces med zemljiškima gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava v letih 1754–1758. Sprožila ga je lastnica beltinskega gospostva baronica vdova Helena Csáky zoper kneza Pavla Antona Esterházyja. Motila jo je neustrezna meja med obema gospostvoma. Nepravilnosti na mejnem področju so se začele že v začetku 18. stoletja in se odtlej stopnjevale. Poskušal jih je rešiti že njen oče general L. Ebergényi, a zaman. Proces temelji na zaslišanju več sto prič, ki so izpričale, da je prava meja med gospostvoma stara struga reke Ledave. Županijsko sodišče je razsodilo temu ustrezno v dobro Csákyjeve.
Keywords: zgodovina Prekmurja, terezijanska doba, sodni proces 1754–1758, gospostvo Beltinci, gospostvo Dolnja Lendava, Csáky, Esterházy
Published in DKUM: 03.04.2012; Views: 2353; Downloads: 271
Full text (1,46 MB) |
