| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
UPRAVNO IN SODNO UREJANJE MEJE
Sašo Lašič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pojem meje se pojavi v človeški zgodovini dokaj hitro. Vse zgodovinske bitke so nastale bodisi zaradi religije bodisi zaradi nadvlade določenega ljudstva nad določeno zaključeno skupino na točno določenem ozemlju. Stari Egipt je poznal pojem meje, takratni vladarji so točno vedeli, kje so teritorij že osvojili in kam še morajo iti, da bo njihov imperij še večji in mogočnejši. Potek zgodovine nas vodi preko Aleksandra Velikega in njegovega imperija, do antične Grčije, kjer so bile meje takratnih polisov (mestnih državic s suvereno oblastjo), točno določene in znane. Poznali so okrožja in seveda zunanjo mejo države. Antično Grčijo je nekako nasledilo rimsko cesarstvo in tako naprej… Na slovenskih tleh se je pojem meje pojavil nekako z vzpostavitvijo Terezijanskega katastra v letu 1754. Tako imenovani Terezijanski kataster še ni predpisoval izmere posesti. Zemljišč torej praviloma niso merili, za popis pa so uporabili skice zemljiške posesti fevdalcev in cerkve, če so le te obstajale. Zadnji aktualni in veljavni krovni zakon iz področja urejanja meje med sosednjima zemljiščema oz. sosednjimi zemljišči je Zakon o evidentiranju nepremičnin . Omenjeni zakon predstavlja osnovo za ureditev meje med sosednjima zemljiščema oz. med več zemljišči. Ima tudi podzakonske akte, ki postavljajo določene pogoje in precizno določajo podrobnosti v samem postopku določitve meje - Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru . V tem pravilniku pa so točno določeni pogoji evidentirane ''nove'' meje ali boljše povedano meje, ki se je določila tekom upravnega ali pa sodnega postopka. V tem diplomskem delu bom predstavil določanje meje v upravnem postopku na željo/zahtevo stranke po pravilih Zakona o evidentiranju nepremičnin in pa v sodnem postopku, kjer mi bo v pomoč Stvarnopravni zakonik in Zakon o nepravdnem postopku .
Keywords: meja, ureditev meje, upravni postopek, sodni postopek
Published: 15.11.2010; Views: 2481; Downloads: 249 
(1 vote)
.pdf Full text (265,58 KB)

4.
UGOTAVLJANJE IN SANKCIONIRANJE KAZNIVEGA DEJANJA ZATAJITVE DAVŠČIN IN TEMU USTREZNIH PREKRŠKOV
Katja Svenšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Davki predstavljajo največji vir javnih dohodkov, zato se jim posveča velika pozornost. Ker pa davek predstavlja za davčnega zavezanca breme, ta nenehno strmi k temu, da davek zmanjša. V Sloveniji poznamo dva načina izmikanja plačilu davka: zakonito izmikanje plačilu davka in nezakonito izmikanje plačilu davka. Nezakonito izmikanje plačilu davka je v slovenski zakonodaji opredeljeno kot kaznivo dejanje davčne zatajitve v 249. členu Kazenskega zakonika. S kaznivim dejanjem davčne zatajitve pa je tesno povezan tudi pojem davčnega prekrška. Meja med obema dejanjem je namreč tanka, jasno razlikovanje med pojmoma pa je zelo pomembno iz vidika sankcioniranja. Tako imamo na eni strani sankcioniranje po 249. členu Kazenskega zakonika za davčno zatajitev in sankcioniranje po Zakonu o prekrških za davčne prekrške. Za davčne prekrške odgovarjajo tudi pravne osebe skladno z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.
Keywords: davčni prekršek, davčna zatajitev, carinski prekršek, tihotapstvo, hitri sodni postopek, redni sodni postopek, odgovornost pravne osebe za prekršek
Published: 31.05.2011; Views: 3464; Downloads: 464
.pdf Full text (429,72 KB)

5.
REŠEVANJE KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPOROV S POUDARKOM NA SPORIH V ZVEZI S STAVKO
Snežana Markuljevič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, ki sicer predstavljata celoto. Prvi del obravnava posebnosti kolektivnih delovnih sporov ter način njihovega reševanja. Število sodnih zadev je precej visoko glede na število zaposlenih, delodajalcev in prebivalcev na splošno. Zakonodaja z različnimi sredstvi mora spodbujati mirne načine reševanja sporov. Šele takrat, ko bodo ljudje sposobni in pripravljeni soglasno in v korist obeh sprtih strani rešiti nastali medsebojni spor, se bo dvignila tudi pravna kultura države. Na ta način se bo število vseh, ne le delovnih sporov občutno zmanjšalo. Kolektivno delovno pravo se v primerjavi z individualnim ni toliko razvilo predvsem zaradi pomanjkanja materialnih in procesnih predpisov s tega področja. Posledice navedenega so vidne tudi v sodni praksi, ki ni razvila nekaterih pomembnih institutov ali pa jih je razvila mnogo kasneje. Posebna pozornost je namenjena stavki kot borbeni obliki reševanja kolektivnih delovnih sporov. Stavka je industrijska akcija delavcev, ki s prekinitvijo dela poizkušajo izsiliti od delodajalca določene zahteve. Je individualna pravica delavca, ki se uresničuje na kolektiven način. Zagotovljena je v Zakonu o stavki in v Ustavi, zato jo je potrebno kot človekovo pravico zagotavljati in izvajati. Negativne posledice stavk spodbujajo subjekte in državo, da ustanovijo oblike in načine mirnega reševanja sporov. To obveznost pozna tudi naš Zakon o stavki. Preden se stavka začne, morata stranki poskušati sporazumno rešiti spor. Če tak postopek ni bil uspešen je podana procesna predpostavka za sodno varstvo kolektivnega delovnega spora. Drugi del obravnava pomen pravice do stavke in pogoje za njeno zakonitost. Sledi pregled ustavne ureditve z ustavnimi omejitvami pravice do stavke, ki se povezuje s sodno prakso Ustavnega sodišča. Navaja pa tudi splošne usmeritve in stališča organov mednarodnih organizacij ter primerjavo v drugih državah. Pri tem je opozorjeno na neustrezno reševanje vprašanj v državnih organih in javnih uslužbencih pri nas. Sprememba obstoječega Zakona o stavki je nujno potrebna glede na nove izkušnje in prakso, ki se je do danes izoblikovala. Pri oblikovanju novega zakona bo treba upoštevati vse ratificirane mednarodne konvencije in pakte, ki zavezujejo Slovenijo. Gre za staro, nesodobno področje (kar se vidi predvsem v tem, da imamo še vedno stari jugoslovanski zakon), ki ga je potrebno novelirati in ga ni mogoče odlašati v nedogled. Pripravljen je bil tudi osnutek novega Zakona o stavki, ki pa je zastal.
Keywords: Ključne besede: kolektivni delovni spor, udeleženci, mirne metode reševanja sporov, sodni postopek, pravica do stavke, pogoji za zakonitost, omejitve, mednarodna ureditev, sodna praksa
Published: 16.02.2012; Views: 1900; Downloads: 461
.pdf Full text (807,91 KB)

6.
ODVZEM OTROKA - RAZMERJE MED SODNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM
Eva Žunkovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V družinskem pravu velja načelo avtonomije družine, zato morajo za otroke in njihovo vzgojo ter varstvo primarno poskrbeti njihovi starši. Država zato posega v družinska razmerja le v izjemnih primerih, če starši ogrožajo otrokove koristi. Odvzem otroka staršem je tisti skrajni ukrep, katerega se sodišča in pa centri za socialno delo poslužujejo le redko, saj z njim otroka izločijo iz družine. Ker zakon dopušča možnost, da o ukrepu odvzema otroka odločata dva organa- sodišče v pravdnem postopku in center za socialno delo v upravnem postopku, se lahko zgodi, da se njuna pristojnost velikokrat prekriva. Otrok mora imeti v postopku zagotovljene vse pravice, ki mu jih zagotavlja mednarodno pravo, tako da so njegove koristi, kar se da najbolje zavarovane. V upravnem postopku, v katerem odloča center za socialno delo, pa zakonodaja otroku ne omogoča takšnih pravic, kot mu jih zagotavlja sodni postopek. Zato bi bilo, v primeru odločanja o ukrepu odvzema otroka, potrebno dati prednost sodišču. Center za socialno delo bi moral še naprej izvajati ukrepe, s katerimi bi preprečeval ogrožanje otrok (prva pomoč družini, reševanje sporov v družini, pomoč pri varstvu in vzgoji), ukrepe za varstvo otrokovih koristi, vključno z odvzemom otroka, pa bi bilo potrebno prenesti na sodišča.
Keywords: odvzem otroka, ukrepi za varstvo otrok, sodni postopek, upravni postopek, center za socialno delo, korist otroka, pravice otroka  
Published: 25.09.2013; Views: 3360; Downloads: 484
.pdf Full text (379,98 KB)

7.
REŠEVANJE GOSPODARSKIH SPOROV S POUDARKOM NA MEDIACIJI
Barbara Kodrič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Konflikti tekom celotnega človeštva spremljajo bolj ali manj vse odnose in skrbijo za njihov zdrav razvoj. Konflikt že v svojem osnovnem pomenu predstavlja najmanj dve različni mišljenji, ki se pojavita ob istem času na istem mestu in zasledujeta isti cilj. Gre torej za soočenje dveh idej, ki se pa lahko zelo slabo konča, če se sprevrže v verbalno, psihično ali fizično nasilje. Takrat reševanje sporov prestopi mejo svoje funkcionalnosti in zamegli vse pozitivne lastnosti, ki jih konflikti prinašajo. Odvisno od vrste ter stopnje odnosa lahko konflikt v določeni fazi pripelje do tragične razrešitve. Nerazrešeni konflikti se namreč lahko spremenijo v vir frustracije in celo sovražnosti. Konfliktov se pogosto bojimo, ker imajo predznak nečesa slabega, v bistvu pa so le pokazatelj naše različnosti, ki je tako ali tako dejstvo. Največja problematika konfliktov tako ni v njihovem obstoju, temveč v tem, kako jih bomo rešili. Kakšna je rešitev na koncu, ni tako bistveno, ampak je ključno to, kako reševanje poteka. Skozi razvoj človeštva se je razvila cela vrsta načinov, kako obvladovati, odpravljati in razreševati konflikte . Načini, s katerimi lahko poravnavamo ali rešimo nastale konflikte med posamezniki ali skupinami, so omejeni. Dominanten način reševanja sporov je sodni postopek, ki pa še zdaleč ni enoten, pač pa je odvisen od predmeta spora. V sodnem procesu bo reševanje potekalo po vnaprej določenih pravnih normah, kjer ni prostora za to, da bi stranka brez pritiska povedala svoje mnenje. Odločitev sodnika bo brezkompromisna, kar pomeni, da bo le za eno stranko predstavljala pravico in zadoščenje. Na drugi strani pa izrazi sprava, mirovni proces, kompromis in sodelovanje predstavljajo »novo« kulturo reševanja sporov, kjer sodelujoči vzamejo spor v svoje roke in skušajo najti rešitev, s katero so zadovoljni vsi udeleženci spora. V tem primeru gre za skupek postopkov, ki so alternativa sodnemu odločanju. »Izraz "alternativno" ima svoj izvor v tem, da naj bi šlo za alternativo klasičnemu civilnemu sodnemu postopku. Ta naj bi bil na splošno preveč zapleten, rigiden, prepočasen in ponekod (zlasti v državah sistema Common Law) tudi občutno predrag, za pravdne stranke pa tudi zelo frustrirajoč zaradi popolne izgube nadzora nad pravili in nad končnim izidom postopka« . Velik problem klasičnega civilnega sodstva v Sloveniji so predvsem sodni zaostanki, zaradi katerih gre pogosto za kršitev odločanja v razumnem roku. Evropsko sodišče je že v več sodbah poudarilo, da je pravica vsakega, da prejme odločbo v razumnem času, izjemnega pomena za ustrezno uveljavljanje pravice do sodnega varstva . Zlasti zaradi preobremenjenosti sodišč in sodnih zaostankov se v sedanjem času daje velik poudarek na uvajanje in razvijanje alternativnega reševanja sporov. Alternativno reševanje sporov (ARS) oziroma alternative dispute resolution (ADR) ni sojenje, ki se praviloma izvaja v okviru sodišč, ampak gre za izvensodno reševanje sporov, kjer stranke s pomočjo ene ali več tretjih nevtralnih oseb sporazumno oblikujejo rešitev. Te oblike reševanja konfliktov so predvsem bolj fleksibilne, mogoče jih je prilagajati potrebam konkretnega spora. Po mnenju teorije in prakse je glavni in tipični predstavnik ARS mediacija, ki pa so se ji takoj ali pa sčasoma pridružile še druge metode. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljevanju ZARSS) kot metode ARS našteva postopke mediacije, arbitraže, zgodnje nevtralne ocene, hkrati pa navaja, da je ARS katerikoli postopek, ki je podoben naštetim alternativnim razsojevalnim postopkom . »Iz same narave »alternativnosti« izhaja, da je število metod ARS neomejeno, torej ne velja tako imenovano načelo numerus clausus« . Društvo mediatorjev Slovenije v svojem velikem priročniku o mediaciji z naslovom Mediacija v teoriji in praksi zraven mediacije našteva še sledeče metode ARS: zgodnja nevtralna ocena, obvezna nezavezujoča arbitraža, mini sojenje, sumarna porotna obravnava, poravnalni narok, zase
Keywords: Gospodarski spori, sodni postopek, alternativno reševanje sporov, mediacija.
Published: 03.11.2014; Views: 1199; Downloads: 239
.pdf Full text (723,83 KB)

8.
PRAVNA UREDITEV MEJNEGA SPORA S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Lea Zalesnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se najprej osredotočila na opredelitev pojma meje, ki je primaren za razumevanje nadaljnjih poglavij. Kot daljica, ki razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel, jo opredeljuje Zakon o evidentiranju nepremičnin. Pojma obnove in poprave meje sta prav tako pomembna za razumevanje nadaljnje tematike, s tem da Zakon o nepravdnem postopku, postopka obnove meje ne ureja več. Sedaj je v njem urejen postopek označitve meje v naravi. Ena izmed sprememb, z uveljavitvijo Zakona o evidentiranj nepremičnin, je pojem urejene meje. Po prejšnjem Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot je bil pojem urejene meje opredeljen kot dokončna meja, ki pa je bila vsebinsko enaka današnjemu institutu urejene meje. Primarni del diplomskega dela je osredotočen na postopek ureditve meje. Meja se lahko uredi v upravnem ali sodnem postopku. V upravnem postopku se meja uredi po postopku ureditve meje. Postopek izvaja geodetsko podjetje, meja pa se na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru po postopku evidentiranja urejene meje. Elaborat ureditve meje je strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, katerega izda geodetsko podjetje. V sodnem postopku se meja lahko uredi v pravdnem ali nepravdnem postopku. V nepravdnem postopku je mogoče združiti v postopku več udeležencev. V pravdi pa je ta fokusirana zgolj na dve stranki. Postopek za ureditev meje je pogosto kombinacija izvršilnega in pravdnega postopka, saj prihaja do odločanja in realizacije o sporu. Ko sodišče odloča o meji, svojo odločitev izvede s postavitvijo mejnih znamenj. V Stvarnopravnem zakoniku so določeni kriteriji po katerih odloča sodišče v sodnem postopku. Kriteriji so močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Sodišče jih ne more izbirati po poljubnem vrstnem redu, ampak mora pri tem slediti zakonskim določbam. Na zadnje sem se osredotočila na gradnjo čez mejo nepremičnine. Gre za enega izmed najpomembnejših sosedskopravnih institutov. Diplomsko delo sem želela okrepiti in približati stvarnosti s praktičnimi primeri vzetimi iz sodne prakse.
Keywords: meja, ureditev meje, urejena meja, upravni postopek, sodni postopek, gradnja čez mejo nepremičnine
Published: 10.06.2015; Views: 863; Downloads: 236
.pdf Full text (691,19 KB)

9.
DELO STEČAJNIH UPRAVITELJEV TER POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI V LUČI ZAKONODAJE ZFPPIPP
Ana Dvoršak, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bo predstavljeno delo stečajnih upraviteljev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, predvsem v postopkih zaradi insolventnosti. Ko je govora o stečajnih upraviteljih, je njihova vloga, kljub temu, da je izjemno zahtevna in obsežna, zelo jasno opredeljena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Naloga stečajnega upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti je ključnega pomena za uspešno izpeljan postopek. Zgodba pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti je nekoliko drugačna, saj sta matična zakona, ki urejata to področje, dva, in sicer Zakon o sodiščih in Zakon o revidiranju. Tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti odigrajo pomembno vlogo v postopkih zaradi insolventnosti, saj posedujejo strokovno znanje, ki je ključnega pomena za uspešno izvedene postopke. V prvem delu magistrskega dela se bomo najprej dotaknili razlage nekaj osnovnih pojmov za lažje razumevanje nadaljnje materije, ki je predmet obravnave. Podrobneje bosta predstavljena delo in vloga stečajnih upraviteljev, ločeno v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku. Prav tako bo govora o nadzoru nad ustreznim opravljanjem dela stečajnih upraviteljev. V drugem delu bo več govora o pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. Na tem mestu slovenska zakonodaja ni tako enotna kot pri stečajnih upraviteljih, saj poznamo dve vrsti ocenjevalcev vrednosti, kar bo v nadaljevanju predstavljeno posebej. Tudi v zvezi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti bo govora o njihovem delu in vlogi v postopku prisile poravnave ter stečajnem postopku.
Keywords: stečajni upravitelj, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, sodni cenilec, stečajni postopek, prisilna poravnava, postopki zaradi insolventnosti, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o sodiščih, Zakon o revidiranju
Published: 05.07.2016; Views: 1032; Downloads: 178
.pdf Full text (1,49 MB)

10.
SODNO UREJANJE MEJE S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Karin Kenda, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev sodnega postopka urejanja meje in zajema celovit pregled teorije, s poudarkom in obrazložitvijo na primerih iz sodne prakse. Uvodoma delo opredeljuje tematiko sosedskega prava s kratkim zgodovinskim pregledom urejanja medsosedskih odnosov in predvsem situacije, ko mora konflikt med sosedi reševati sodišče. Poudarek je na enem najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov-urejanju meje. Osrednji del diplomske naloge predstavlja sodni postopek ureditve meje, ki ga delimo na nepravdni in pravdni postopek. Za lažje razumevanje sledi primerjava z upravnim postopkom urejanja meje, ki pa ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek sodnega postopka. Poudarek je na določilih Stvarnopravnega zakonika, ki imenuje tri temeljne kriterije, na podlagi katerih sodišče odloča v mejnih sporih. Ti kriteriji so: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena in so temelj odločanja v sodni praksi. Nadalje je v diplomskem delu predstavljena vloga izvedenca geodetske stroke, kako le-ta sodeluje s sodnikom na naroku in zunaj njega ter po opravljenem sodnem postopku o sami označitvi meje v zemljiškem katastru. Postopku evidentiranja, sledi krajša predstavitev zemljiškega katastra s poudarkom na definiciji »urejene meje«, ki je kot taka cilj sodnega urejanja meje. Opisan je tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine in problematika, ki se v zvezi s tem pojavlja v praksi. Teoretični del se prepleta s praktičnimi primeri iz sodne prakse, kot sekundarnim virom prava, ki konkretizira in razlaga dejanska stanja sodnega urejanja meje.
Keywords: meja, ureditev meje, urejena meja, sodni postopek, pravdni postopek, nepravdni postopek, sosedsko pravo, zemljiški kataster, gradnja čez mejo nepremičnine
Published: 24.06.2016; Views: 1084; Downloads: 172
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica