1. Normativna ureditev sodnega izvedenstva v kazenskih postopkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGal Gorjup, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali ureditev sodnega izvedenstva in vlogo sodnega izvedenca v kazenskem postopku. V začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme, kot sta izvedenstvo in izvedenec, ter kdo je sploh lahko sodni izvedenec in kako lahko nekdo to postane. Nato smo se osredotočili na potek procesa izvedenstva ter spoznali, kdo odreja izvedenstvo, kako se določi predmet izvedenstva, kakšen je potek dela sodnega izvedenca in predstavili dva najpomembnejša izdelka sodnega izvedenca – izvedenski izvid in mnenje, ki imata na sodišču dokazno vrednost. Predstavili smo oblike oziroma vrste sodnega izvedenstva in vsako podrobneje spoznali ter se seznanili z oblikami, ki jih Zakon o kazenskem postopku navaja kot obvezne.
Nato smo na kratko opisali še eno izmed problematičnih področij sodnega izvedenstva v kazenskem postopku, in sicer izvedenstvo na področju spolne zlorabe otrok. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo opravili analizo sodbe Ustavnega sodišča U-I-132/95, ki je obravnavalo, ali je 2. odstavek 249. člena v sladu z Ustavo Republike Slovenije. Skozi diplomsko nalogo smo potrdili vse tri hipoteze, ki smo si jih zadali v uvodnem delu, in sicer prvo hipotezo, da sodišče ni strokovno usposobljeno za vsa področja in zato potrebuje pomoč sodnih izvedencev, ki sodišču pomagajo razumeti strokovna, ne pa pravna vprašanja. Druga potrjena hipoteza, da je sodni izvedenec v kazenskem postopku lahko vsak, ki je strokovnjak določenega področja, zato se mora na zahtevo kazenskega sodišča odzvati, ter tretja hipoteza, da je sodni izvedenec več kot zgolj priča v kazenskem postopku, zato mora biti nepristranski in morajo zanj veljati enaki pogoji izločitve, kot to veljajo za sodnika.
Keywords: diplomske naloge, sodni izvedenec, izvedenstvo, kazenski postopek, izvedensko mnenje
Published in DKUM: 14.09.2020; Views: 812; Downloads: 119
 Full text (467,46 KB) |
2. Psihiatrični izvedenec v kazenskem postopkuŠpela Sinič, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Psihiatrični izvedenec je pomemben del kazenskega postopka že stoletja. Teorija ga opredeljuje kot neodvisnega, zunanjega sodelavca sodišča. Njegova naloga je zlasti, da s svojimi specifičnimi znanji pomaga sodniku pri ugotavljanju obdolženčevega duševnega stanja. Od ustreznih psiho-fizičnih lastnostih le–tega je namreč odvisen razplet oziroma izid kazenskega postopka. Morebitna ugotovljena neprištevnost storilca kaznivega dejanja v času, ko je takšno dejanje izvršil, namreč tako pravno kot tudi moralno – etično preprečuje njegovo kaznovanje. V kolikor se ugotovi, da je bila njegova prištevnost le znatno okrnjena, pa je to faktor, ki lahko vpliva na odmero kazni. Naloga psihiatričnega izvedenca je tudi, da ugotavlja procesno sposobnost obdolženca. Če se pokaže, da ta ni sposoben aktivno uveljavljati svojih interesov na glavni obravnavi, je to razlog, ki preprečuje nadaljevanje kazenskega postopka. Izvedenec psihiatrične stroke torej ugotavlja ali je pri storilcu kaznivega dejanja prisotna katera od duševnih motenj ali duševna manj razvitost ter njeno povezavo z izvršenim kaznivim dejanjem ali sposobnostjo obdolženčeve udeležbe v sodnem postopku. Prištevnost je naravna predpostavka, ki se v kazenskem postopku ne dokazuje. Na podlagi te predpostavke 265. člen Zakona o kazenskem postopku jasno določa, da se mora izvedenstvo odrediti le, ko je prisoten sum o prizadetosti obdolženčeve prištevnosti ter njegovi sposobnosti udeležbe na glavni obravnavi. Delo izvedenca psihiatra se začne na podlagi odredbe, s katero mu sodišče naloži izdelavo izvedenjskega mnenja v konkretni kazenski zadevi. Zavezuje ga dolžnost, da svoje delo opravi strokovno in etično ter da nato predstavi svoje mnenje na način, da bo le – to razumljivo, ne le njemu samemo ter ostalim strokovnjakom sodne psihiatrije, pač pa tudi sodnikom in vsem drugim udeležencem postopka. Izvedensko mnenje je dokaz v kazenskem postopku in je kot vsi drugi dokazi podvržen prosti presoji sodišča. Slednje pomeni, da mora biti predmet kritične presoje sodnika, ki je na koncu tisti, ki poda svojo odločitev o obdolženčevi prištevnosti ali procesni sposobnosti. Zaradi narave svojega poklica so psihiatrični izvedenci izpostavljeni različnim nevarnostim in pritiskom s strani obdolženca ter drugih udeležencev v kazenskem postopku. Velik vir pritiskov pa predstavljajo tudi mediji, ki o njihovem delu poročajo predvsem z negativno noto. Pri opravljanju svojega dela se srečujejo tudi s številnimi etičnimi dilemami, ki izvirajo predvsem iz njihovega dvojnega položaja – po eni strani je psihiater zdravnik, po drugi pa je kot izvedenec »zaposlen« pri sodišču.
Keywords: psihiatrični izvedenec, sodni izvedenec, strokovno znanje, pisna odredba, prištevnost, procesna sposobnost, sum, etične dileme
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1638; Downloads: 200
Full text (274,72 KB) |
3. Primeri malomarnega zdravljenja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Brezovnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve.
Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke.
Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1790; Downloads: 266
Full text (892,67 KB) |
4. Vloga in pomen sodnega izvedenca v družinsko pravnih sporihIva Maček, 2018, undergraduate thesis Abstract: Družinsko pravo kot del civilnega prava je zaradi svoje vsebine za razliko od drugih področjih prava zelo specifično pravno področje. Zakonsko je urejeno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s tem zakonom pa se v skladu s 1. členom urejajo zakonska zveza, razmerje med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
V sodne družinske postopke so poleg polnoletnih oseb, vključene tudi mladoletne osebe oziroma otroci. Sodišče je v skladu z načelom največje otrokove koristi primorano vedno zasledovati koristi otroka, ko odloča o trenutnih in nadaljnjih razmerah v družini. Otroci po Ustavi Republike Slovenije v skladu s 56. členom uživajo posebno varstvo in skrb.
Keywords: sodni izvedenec, družinsko pravo, družinski postopek, izvedensko mnenje
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1494; Downloads: 211
Full text (1,04 MB) |
5. UGOTAVLJANJE DAVČNIH UTAJ V PREDKAZENSKEM POSTOPKU S POUDARKOM NA FORENZIČNO RAČUNOVODSTVORoberta Rošker, 2016, master's thesis Abstract: V času gospodarske krize se povečujejo davčne utaje, prevare, in sicer ne glede na velikost, dejavnost ali lokacijo podjetja. Raziskave kažejo, da je gospodarska kriza zmanjšala poslovno kulturo na vseh ravneh vodenja in nadziranja. Ta negativni pojav vpliva na to, da se pojavljajo nove oblike gospodarskega kriminala, ki jih je vse težje odkrivati. Odkrivanje le-teh predstavlja veliki izziv za Evropsko unijo, svet in tudi za Slovenijo, saj se izgubljajo milijarde evrov.
V Sloveniji se med postopki večkrat zgodi, da predlagani dokazi niso zadovoljivo razloženi, in obtožnice se zavrnejo. Zato je pomemben predkazenski postopek, v katerem sodelujejo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Za pregon davčnih utaj jim pomaga tudi finančni urad, računsko sodišče, revizijske službe in sodni izvedenci. Medsebojno sodelovanje vseh vodi k učinkovitejšemu pregonu.
S pojavom kreativnega računovodstva in različnih vrst davčnih prevar, se pojavlja potreba po novih znanjih, sposobnostih in izkušnjah. Postavlja se vprašanje, če imajo nosilci nalog preiskovanja in pregona ta posebna znanja, vedenja in veščine. V tujini (na primer ZDA) pri pregonu kaznivih dejanj sodelujejo strokovnjaki, ki jih imenujemo forenzični računovodje. Njihova temeljna naloga je, da s preiskavo, ki zajema dokumente in utemeljene dokaze, odgovorijo na vprašanja kdo, kaj, kje, kako in zakaj je storil gospodarsko kaznivo dejanje. V Sloveniji tak strokovnjak obstaja kot preizkušeni forenzični računovodja, ne pa kot obvezni, stalni sodelavec v predkazenskem postopku, kot je to v tujini (ZDA in Velika Britanija). Primeri v tujini so pokazali, da forenzični računovodje s svojim znanjem, neodvisnostjo in visokim profesionalizmom zmorejo dodati pomembno vrednost k učinkovitem in uspešnem pregonu davčnih utaj in drugih nedovoljenih dejanj.
Keywords: gospodarski kriminal, prevara, davčne utaje, davčne zatajitve, davčna preiskava, predkazenski postopek, sodni izvedenec, kreativno računovodstvo, forenzično računovodstvo, forenzično preiskovanje
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1844; Downloads: 262
Full text (1,30 MB) |
6. UKREP OBVEZNEGA PSIHIATRIČNEGA ZDRAVLJENJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI HRVAŠKITanja Gole, 2014, undergraduate thesis Abstract: Obvezno psihiatrično zdravljenje je marsikje še zmeraj tabu tema in ljudje imajo o psihiatričnem zdravljenju popolnoma napačne predstave. Prav tako o neprištevnosti in bistveno zmanjšani prištevnosti, vzrokih le-te ter možnosti ozdravitve. Kljub temu so ljudje že v preteklosti spoznali, da določeni posamezniki zaradi mentalnega stanja niso sposobni nadzorovati svojih dejanj in tako tudi za kazniva dejanja ne morejo biti krivi. Poleg tega kazen, ki je bila včasih edina sankcija, ni učinkovito sredstvo, saj namen kazni pri ljudeh z duševnimi motnjami ni dosežen. Tako so se postopoma razvili varnostni ukrepi, katerih namen je prvenstveno preventiva in zaščita družbe ter storilca samega. Tako hrvaški kot slovenski kazenski zakonik postavljata pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izrek ukrepa. Sam ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v današnjem času zbuja razne diskusije glede legitimnosti ukrepa. Nekateri mu nasprotujejo, saj pravijo, da krši temeljne ustavno določene človekove pravice, drugi ga zagovarjajo, saj pravijo, da bi bile druge človekove pravice, določene z Ustavo, ogrožene, načelo sorazmernosti takšen ukrep dopušča. Poleg tega se storilci lahko namenoma sklicujejo na neprištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja ali celo po dejanju z vedenjem poskušajo prikazati znake določene duševne bolezni, da bi se izognili zaporni kazni. Tako morajo biti sodni izvedenci nepristranski, strokovni in pošteni pri ocenjevanju storilčevega zdravstvenega stanja. Na sodniku pa je, da odloči ali bo upoštevali izvedenčevo mnenje.
V diplomskem delu so obravnavani zgoraj omenjeni problemi s pomočjo teorije in prakse.
Keywords: kazensko pravo, obvezno psihiatrično zdravljenje, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, sodni izvedenec, varnostni ukrepi, izključitev krivde
Published in DKUM: 18.12.2014; Views: 1433; Downloads: 234
Full text (562,07 KB) |
7. FORENZIČNA PSIHOLOGIJA IN VERODOSTOJNOST PRIČ (KRIMINOLOŠKI VIDIK)Nina Potočnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je po vsebinski plati razdeljeno na dva dela. V prvem delu poskušam pravnikom približati področje forenzične psihologije s predstavitvijo problematike nesoglasja med psihologi glede same definicije, njen zgodovinski razvoj ter predstavitev posameznih vidnejših predstavnikov in njihovih odmevnejših odkritij. V strokovnih krogih je govora o konfliktu med pravom in psihologijo, zaradi česar je pozornost namenjena tudi načinom interakcije med obema disciplinama ter možnih vzrokih za napetost med njima. Nadalje je predstavljena členitev forenzične psihologije kot vede na več specialnih smeri in najpogosteje uporabljene metode znotraj le teh.
Psihologija je posplošeno gledano študija človeškega obnašanja in se posledično navezuje tudi na pravo, ki kot primarni instrument služi družbi za nadzor le tega. Morda prav to pojasnjuje razlog, zakaj je pravo tako rodoviten vir raziskovalnih idej za psihologe. Verodostojnost pričanja je eno izmed najpogosteje v tuji strokovni literaturi obravnavanih in raziskanih področij, zaradi česar sem se tej temi posvetila v drugem delu diplomske naloge. Predstavljen je institut zaslišanja priče ter dejavniki, ki vplivajo na dokazno vrednost pričanja, razdeljeni posplošeno gledano na zunanje dejavnike zaznavanja in notranje dejavnike, ki so povezani z osrednjo in končno obdelavo podatkov. Spomin priče, ki igra ključno vlogo v predkazenskih in kazenskih postopkih, žal ni nezmotljiv. Tako so v tem sklopu obravnavani izvori nenatančnosti spominske obnove: spominske napake, nezmožnost priklica podatkov iz dolgoročnega spomina ter gotovost v lasten spomin. Nadalje so predstavljene osebnostne lastnosti, ki vplivajo na značilnost spominske obnove in zadnja faza – izpoved priče, katera le redko predstavlja pravo "adaequatio rei et mentis".
Diplomsko delo zaključim s spoznanjem, da zgolj praktično znanje o duševnosti, pridobljeno z življenjskimi izkustvi, za ocenitev verodostojnosti priče ni dovolj. Tako bi bilo primerno, da bi imel vsak ocenjevalec resničnosti in verodostojnosti izjav priče vsaj osnovno znanje iz tekom diplomskega dela obravnavanih in predstavljenih psiholoških dejavnikov ter posledično, če tega znanja nima, da pritegne za oceno verodostojnosti izjave za to specializiranega forenzičnega psihologa.
Keywords: forenzična psihologija, zgodovinski razvoj, definicija, forenzična psihologija in pravo, smeri in metode, verodostojnost pričanja, dejavniki, spominska obnova, zaslišanje priče, psiholog – sodni izvedenec.
Published in DKUM: 09.05.2014; Views: 2864; Downloads: 483
Full text (4,93 MB) |
8. POVEZAVA MED DAVČNIM SVETOVANJEM IN DRUGIMI OBLIKAMI SVETOVANJAMaja Mohorič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Davčno svetovanje je v današnjih časih vedno bolj pomembna smernica, saj lahko podjetja s pravilno odločitvijo, dobro gospodarijo s sredstvi podjetja. Do pravilne odločitve pa pomaga dober davčni svetovalec. Dober davčni svetovalec je izobražen in se izobražuje na Inštitutu za revizijo, kjer si pridobi naziv Preizkušen davčnik; na Zbornici davčnih svetovalec pa si pridobi naziv davčni svetovalec.
Morala in etika davčnega svetovalca sta najpomebnejši v tej karatkeristiki tipa, hkrati pa je pomembno še izobraževanje in nenehno dopolnjevanje znanja…
Ker pa davčni svetovalec ne deluje sam, smo opisali še vse ostale oblike svetovanj, s katerimi sodeluje davčni veščak, in sicer odvetniki, revizorji, notarji, sodni izvedenci ter poslovni svetovalci se najbolj povezujejo.
Keywords: • davčni svetovalec, • revizor, • davčni revizor, • odvetnik, • sodni izvedenec, • notar
Published in DKUM: 20.09.2010; Views: 2018; Downloads: 144
Full text (784,75 KB) |
