| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 159
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Ureditev prestopov športnikov in druge aktualne dileme športnega prava : magistrsko delo
Valentina Škalič Müller, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja aktualne dileme športnega prava in dileme prestopov športnikov, s poudarkom na prestopih poklicnih nogometnih igralcev. S predstavitvijo razmerja med pravom in športom se spozna, da pravo posega tudi na področje športa. Pravna pravila, ki urejajo šport, se delijo v tri skupine. Prva skupina vključuje državna in naddržavna pravila, ki posredno posegajo na področje športa, druga skupina zajema specifična pravila, ki se nanašajo izključno na šport, tretja skupina pa obsega avtonomna pravila športnih organizacij. Športne organizacije delujejo z določeno stopnjo avtonomije, vendar so hkrati vezane na kriterije in okvirje, ki jih vzpostavljajo državna pravila in pravo Evropske unije. Evropska unija je ena od deležnikov, ki se v vedno večji meri vključuje v športno področje. Njene institucije in organi so izdali številne delovne načrte in priporočila, kako naj države članice aktivno sodelujejo v športu in izvajajo športno politiko. Skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije se krepi vloga športa v pravnem sistemu Evropske unije. V šport posegajo predvsem pravila notranjega trga Evropske unije, ki zadevajo zlasti problematiko prestopov športnikov. Kot delavci imajo poklicni športniki možnost svobodne izbire, s katerim delodajalcem bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi – v tem primeru so delodajalci športni klubi. Vendar se kljub tej svobodi pogosto srečujejo z ovirami in omejitvami, ki jim onemogočajo ali otežujejo prosto prestopanje med klubi. To predstavlja izzive pri uresničevanju prostega gibanja delavcev v luči prava Evropske unije. Največja pozornost se pri prestopu športnikov namenja v športni panogi nogomet. Nogomet kot novodobna gospodarska veja industrije predstavlja vrhunski profesionalni šport. Posledično je njegov status vplival na ustanovitev pomembne mednarodne nogometne organizacije FIFA, ki ima vpliv na celotno ureditev nogometa, tako s športnega kot tudi pravnega vidika. FIFA je društvo, urejeno po švicarskem pravu, ki skrbi za razvoj nogometa po svetu in ima svoje organe, svoje predpise in svoja pravna pravila. Razdeljeno je na konfederacije, ki se nadalje delijo na nacionalne nogometne zveze. Kljub relativni samostojnosti ima FIFA pravilnik, ki sistematično ureja problematiko mednarodnih prestopov poklicnih igralcev iz kluba ene države v klub druge države. Prestopi sodijo med kompleksne procese, ki vključujejo različne udeležence in v Evropski uniji pogosto predstavljajo problem zaradi morebitnih kršitev notranjega prava Evropske unije. Zaradi specifične narave športa se mora tudi reševanje športnih sporov prilagoditi posebnostim iz področja športa. S tem namenom je bilo ustanovljeno Arbitražno sodišče za šport – CAS.
Keywords: športno pravo, prestopi športnikov, FIFA, Arbitražno sodišče za šport, CAS, nogometni igralci, prestopi nogometnih igralcev, prost pretok delavcev, notranji trg
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 121; Downloads: 28
.pdf Full text (1,36 MB)

2.
Zgodovinar Jan Šedivý : magistrsko delo
Manica Godec Čizmarevič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava življenje in delo zgodovinarja Jana Šedivýja. Jan Šedivý se je rodil 11. septembra 1899 v Linzu. Zaradi očetove smrti je svoje otroštvo od prvega leta dalje preživel pri stricu v okolici Male Nedelje. Med letoma 1912 in 1920 je obiskoval Klasično gimnazijo Maribor. Po zaključku gimnazije se je vpisal na študij zgodovine in zemljepisa na Univerzi v Ljubljani, ki ga je nadaljeval v Beogradu, v Pragi in v Sofiji. Diplomiral je leta 1929 v Beogradu. Leto kasneje je bil imenovan za profesorja na Klasični gimnaziji Maribor, kjer je poučeval vse do leta 1941. To je bilo najplodnejše obdobje njegovega delovanja. V Mariboru se je ustalil, si ustvaril družino in – razen med vojno – bival vse do svoje smrti. Poleg opravljanja profesorskega poklica je ves čas pisal ter bil odbornik Zgodovinskega društva v Mariboru, član Muzejskega društva v Mariboru in član Pedagoške centrale. V okviru klasične gimnazije in zgodovinskega društva je imel večkrat predavanja s področja zgodovine in poznavanja slovanskih narodov. Z nemškim napadom na Jugoslavijo in začetkom druge svetovne vojne na Slovenskem se je kot prostovoljec odločil za vstop v jugoslovansko vojsko, kmalu pa je postal nemški vojni ujetnik. Po uspešnem pobegu in prihodu njegove družine v Beograd je čas vojne preživel v Zrenjaninu. Tukaj je poučeval na gimnaziji do avgusta 1945. Leta 1945 je prevzel službo profesorja ruščine na I. gimnaziji Celje, kjer je poučeval do leta 1950, ko je sprejel službo na II. gimnaziji Maribor. Menjava oblasti v Jugoslaviji in komunistične čistke, ki so zajele vsa področja javnega življenja, so privedle tudi do »obračuna« z državnimi uslužbenci, ki se temu niso uklonili. Februarja 1952 so na širšem področju Maribora uvedli postopke proti delavcem v prosveti. Eden izmed teh je bil tudi Jan Šedivý. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu naložilo kazen – prepoved službovanja za eno leto. Leta 1953 je bil Šedivý upokojen. Umrl je zaradi srčnega zastoja, 12. maja 1969, v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Njegov opus zajema številne članke, ki jih je objavljal v Straži, Novi straži, Mladiki, Slavistični reviji, Socialni misli, Časopisu za zgodovino in narodopisje, Jeziku in slovstvu, Pedagoškem zborniku Slovenske šolske Matice, Mariborskem koledarju, Kroniki, Domu in svetu ter Vestniku. Izdal je tudi dva samostojna učbenika: Oris zgodovine Jugoslovanov in Češčina za samouke.
Keywords: Jan Šedivý, zgodovinar, profesor, gimnazija, Maribor, sodišče
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 636; Downloads: 55
.pdf Full text (18,13 MB)

3.
Pregled sodnih odločb in postopkov v zadevi Novič : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Drgajner, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Za uspešno delovanje demokratične države je potrebna vzpostavitev ter ohranjanje suverenega in poštenega sodnega sistema. Nepristransko sodstvo mora varovati temeljne človekove pravice v okvirih sprejete zakonodaje in Ustave Republike Slovenije (URS). Številni odmevni primeri kažejo na dejstvo, da se Slovenija kot pravna država ni vedno posluževala pravičnega in nepristranskega sojenja, saj je na področju dela sodne veje oblasti ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prihajalo do raznih zlorab in nedopustnih posegov v človekove pravice. Na omenjene anomalije se je v preteklosti opozarjalo predvsem s strani posameznikov, ki so bili s takšnim ravnanjem tako ali drugače oškodovani, s primerom, ki smo ga obravnavali v zaključnem delu, pa se je prvič v zgodovini pravne države zgodilo, da je o pritiskih v pravosodju spregovoril sam član sodstva. Na poskuse vplivanje v sodniških vrstah je opozoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil obtoženemu Milku Noviču. V zaključnem delu je prikazan postopek, ki se je pričel z dogodkom na dan 16. 12. 2014 z umorom direktorja Kemijskega inštituta. Kot osumljenega so nato pridržali Milka Noviča, nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu, ki je bil Leta 2017 obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi storitve kaznivega dejanja umora iz brezobzirnega maščevanja. Na sodbo okrožnega sodišča so se Novičevi zagovorniki pritožili, vendar je Višje sodišče v Ljubljani obsodilno sodbo potrdilo. Po vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. V drugem sojenju, ki se je pričelo 18. decembra 2018, je sodnik Zvjezdan Radonjić, Noviča oprostil obtožbe. Po pritožbi državnega tožilstva je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. V tretjem sojenju je predsednica senata Sinja Božičnik obtoženega oprostila očitkov o kaznivem dejanju umora. Tožilstvo je sicer napovedalo pritožbo, vendar zaradi zastaranja kazenskega pregona zadeva nikoli ne bo postala pravnomočna. Šest let trajajoči sodni proces, ki je potekal na treh stopnjah splošnih sodišč velja za enega najodmevnejših primerov v zgodovini Republike Slovenije.
Keywords: diplomske naloge, kazenski postopek, pravna država, Novič, sodišče
Published in DKUM: 25.07.2022; Views: 594; Downloads: 78
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Specializirana kazenska sodišča in sodni oddelki v Republiki Italiji ter analiza specializiranih vojaških sodišč in sodnih oddelkov v izbranih državah : magistrsko delo
Primož Zupanič, 2022, master's thesis

Abstract: Specializacija sodišč je hitro naraščajoč trend, ki se je močneje izrazil zlasti v državah v razvoju in nedavno razvitih državah. Sodišča imajo ozko usmerjeno jurisdikcijo, na katerih sodijo posebej usposobljeni sodniki za določeno materijo. Kljub temu se posamezne razvite države še zmeraj ne odločajo za ustanavljanje specializiranih sodišč, niti specializiranih oddelkov rednih splošnih sodišč. Razloge za to je mogoče iskati tudi v strahu posameznih držav, da bi takšna reorganizacija sodnega sistema utegnila povzročiti številne izzive, predvsem na področju financ in kadrovanja. V skladu z določili italijanske zakonodaje, ki jo podrobneje obravnavam v magistrskem delu, specializiranih sodišč ni mogoče ustanoviti, je pa mogoče v okviru rednih sodišč splošne pristojnosti ustanoviti posebne oddelke za posamezne zadeve. V okviru teh posebnih oddelkov so lahko v odločanje vključeni tudi kvalificirani posamezniki, ki niso člani sodstva. Težnja po ustanovitvi novih specializiranih oddelkov, namenjenih izboljšanju organizacije italijanskega sodstva in kvaliteti odločanja v posameznih postopkih, se je v Italiji pojavila v začetku 21. stoletja. Predvsem je temu botrovalo naraščajoče število sodnih primerov, zaradi česar se je za Italijo razširilo splošno mnenje kot državo z zelo počasnih in neučinkovitim sodnim sistemom. Drugače pa je bilo v ureditvi vojaškega pravosodja. V preteklosti se je sam izraz vojaško pravo izpostavljal kot način vojaškega uveljavljanja reda nad civilnim prebivalstvom, kasneje pa se je razširil na disciplinsko vojaško pravo, katerega cilj je zagotavljanje discipline znotraj oboroženih sil. Stuktura sodišč, pravna pravila, ki so praviloma strožja in postopki v vojaškem pravosodju se lahko bistveno razlikujejo od tistih v civilnih postopkih. V zadnjih dveh desetletjih so se v številnih nacionalnih sistemih vojaškega pravosodja zgodile spremembe. Zaradi razvoja pravosodnih sistemov, zagotavljanja spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter teženj po vzpostavitvi čim bolj pravičnega sodnega sistema, so številne države po svetu popolnoma opustile vojaška sodišča, vojaške kazenske zadeve pa so v celoti ali deloma prepustila splošnim sodiščem. V posameznih državah so se tako za obravnavanje zadev oblikovali posebni specializirani vojaški sodni oddelki, drugod pa so te zadeve v pristojnosti splošnih rednih sodišč. Kljub temu vojaška jurisdikcija kot poseben del sodnega sistema še zmeraj obstaja v številnih državah, tudi evropskih. Ponekod gre ureditev do te stopnje, da pristojnosti vojaških sodišč podredijo tudi policijo in ostale pripadnike nacionalnih varnostnih sil ter zaposlene, ki so neposredno ali posredno vključeni v opravljanje nalog v sestavi organov oboroženih sil. Argument za obstoj vojaških pravosodnih sistemov, vzporedno s civilnim sistemom, je večinoma ta, da splošnim sodnikom običajno primanjkuje strokovno znanje o vojaških zadevah. Glavni razlog za ločeni sodni sistem je edinstveni značaj vojaške branže, kjer imajo disciplina, organiziranost in hierarhija ključno vlogo ter so bistvene za ohranjanje učinkovitosti in bojne pripravljenosti oboroženih sil.
Keywords: Specializacija, sodišče, sodni oddelek, kazensko pravo, vojaški pravosodni sistem, vojaška zakonodaja, vojno pravo, ločeni sodni sistem.
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 350; Downloads: 45
.pdf Full text (1,91 MB)
This document has many files! More...

5.
Stroški (pred)kazenskega postopka (analiza primera) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Špela Štelcer, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka storitev, dobrina za svojo izvedbo, pridobitev nekaj stane. Enako velja tudi za našo državo. Za svoje delovanje potrebuje sredstva in proizvaja stroške, ki so neizogiben del procesa. V tej nalogi smo se posvetili stroškom, ki nastanejo tekom predkazenskega in kazenskega postopka. Predstavljen je celoten potek postopek, ki je povezan s stroški, od prijave na policiji do obsodbe in nastopa kazni zapora. Svojo pozornost smo usmerili v policijo, državno tožilstvo, sodišče in zavod za prestajanje kazni zapora ter predstavili smo, kje prihaja do izdatkov v posamezni inštituciji. Predstavili smo tudi nekaj na temo delovanja nevladnih organizacijah na področju kriminalitete in kako le te poskušajo pomagati žrtvam kriminala ter omenili nekaj preventivnih dejavnosti, ki jih izvajajo državni organi in že omenjene nevladne organizacije. Potem pa smo prešli na konkreten primer hujšega kaznivega dejanja iz leta 2020, ki se je zgodil na Štajerskem. S pomočjo primera smo prikazati koliko stane policijsko delo, koliko porabi tožilstvo, koliko in kdo plača sodni postopek, koliko denarja je potrebno za vzdrževanje zaprte osebe, kakšni so proračuni omenjenih državnih organov, koliko proračuna namenijo za določene stvari, koliko so plačani uslužbenci ter podobno. Tako smo predstavili celotni strošek, ki ga predstavlja (pred)kazenski postopek za točno določen primer. Analiza je pokazala, da stroški postopka presegajo stroške nastale pri manjših kaznivih dejanjih in da je učinkovitejše vlagati v preventivne dejavnosti kakor v represivne.
Keywords: diplomske naloge, kazenski postopek, stroški kazenskega postopka, policija, sodišče
Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 1044; Downloads: 62
.pdf Full text (492,80 KB)

6.
Umetna inteligenca na sodiščih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Klavdija Erzar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v obdobju, ko se tehnologija iz dneva v dan hitro razvija. Posledično je umetna inteligenca eno od glavnih orodij človeštva, ki ljudem izboljšuje kakovost življenja. Pojem umetne inteligence je največkrat mišljen v kontekstu strojnega posnemanja človeškega obnašanja in razmišljanja. Njena vpeljava v pravni sektor, natančneje v sodni sistem, pa je vse bolj kot preproste narave. Kljub temu da uporaba umetne inteligence s seboj prinese vprašanja glede etičnih načel in človekovih pravic, si kar nekaj držav zelo prizadeva za njeno vpeljavo v pravosodni sistem. Med njimi so Kitajska in Združene države Amerike, ki v tehnološkem razvoju močno prednjačijo pred ostalimi. Za razliko od njiju so drugod po svetu v Evropi, Rusiji in Avstraliji do uporabe naprednih tehnologij na sodiščih zelo kritični. Lahko bi rekli, da želijo postopoma in natančno izdelati zakonodajo, ki bo ščitila človeka in skrbela, da mu ne bodo kršene njegove temeljne pravice. Z uporabo umetne inteligence se namerava razbremeniti sodni sistem in izboljšati njegovo učinkovitost. Ugotovili smo, da uporaba orodij umetne inteligence skrajša sodne postopke in posledično se zmanjšajo tudi stroški obravnave. Nazadnje smo v diplomski nalogi opredelili prihodnost sodniškega poklica. Ugotovili smo, da v časovnem okviru desetih let še ne bo prišlo do uporabe robotskih oziroma e-sodnikov, saj do danes še nismo uspeli razviti sistemov, ki bi pri svojih odločitvah lahko upoštevali večje število okoliščin, kot jih je pri odločanju sposoben človek. Ne glede na to, da trenutno v razvoju in uporabi prednjačijo Združene države Amerike, menimo, da je Kitajska na zelo dobri poti, da jo v roku nekaj let prehiti. Kitajska bi lahko bila celo prva država, ki bi vzpostavila sistem, v katerem imajo pomembno vlogo robotski sodniki.
Keywords: diplomske naloge, umetna inteligenca, sodišče, sodnik, postopek, sistem, zakonodaja
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 926; Downloads: 158
.pdf Full text (848,62 KB)

7.
8.
Družba za upravljanje terjatev bank : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Maja Loknar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi. Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala. Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite. V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke. Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank. V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB. Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Keywords: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1079; Downloads: 130
.pdf Full text (1,41 MB)

9.
Stresnost sodniškega dela
Peter Umek, Bojan Dobovšek, 2010, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela. Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo. Metodologija: Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem. Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov. Ugotovitve: Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole). Omejitve/uporabnost raziskave: V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.
Keywords: sodišče, stres, stresorji, posledice, psihosocialna pomoč
Published in DKUM: 12.05.2020; Views: 734; Downloads: 24
URL Link to full text
This document has many files! More...

10.
Primerjava poročil o delu policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Melita Ludvik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, ko je zagrešenih kaznivih dejanj zelo veliko, o tem mediji poročajo praktično vsak dan. Vse pogosteje se pojavljajo organiziran kriminal, trgovina z orožjem in mamili ter pranje denarja, a druga kazniva dejanja ne zaostajajo. Glede na storjena dejanja je ovadenih relativno malo osumljencev, še manjše je število obtoženih in še nižje število pravnomočno obsojenih. V predkazenskem delu preiskovanja je v središču delo policije in njena učinkovitost, delu policije pa sledi delo državnega tožilca in sodišča. Skozi sita posameznih udeležencev postopka se število osumljencev, obtožencev in obsojencev močno zmanjša. Temu osipu pravimo kriminalitetni lijak. V okviru diplomskega dela je bila opravljena primerjalna analiza statističnih podatkov policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017. Direktne primerjave so skorajda nemogoče, saj se zajemanje podatkov obeh institucij zelo razlikuje. Na podlagi podatkov je bilo kljub temu ugotovljeno, da le manjši del kaznivih dejanj sproži ustrezno sodbo. Od vseh zaznanih kaznivih dejanj je bilo obsojenih osumljencev zelo malo, le 1,5 % pa jih je prestajalo tudi zaporno kazen. Vrhovno državno tožilstvo pojasnjuje, da državno tožilstvo zavrže velik del ovadb, in sicer predvsem zaradi nezadostne dokazne podlage za utemeljen sum.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, predkazenski postopek, sodišče, kriminal, zaporna kazen
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 918; Downloads: 204
.pdf Full text (1009,03 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica