1. Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko deloBlažka Kovačič, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese.
Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju.
Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Keywords: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 527; Downloads: 129
 Full text (844,65 KB) |
2. Kolektivna delovna razmerja v dobi prekarnih oblik dela in digitalizacije : magistrsko deloŠpela Klančnik, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavana kolektivna delovna razmerja v dobi sodobne tehnologije in digitalizacije, kjer obseg prekarnega dela narašča. Eden od vzrokov za to je v večji fleksibilnosti trga dela, ki naj bi prispevala k večjim dobičkom in konkurenčnosti na globalnem trgu. Po drugi strani pa na to vpliva digitalizacija, ki spreminja organizacijo, oblike in način samega dela. V zvezi z varstvom pravnega položaja delavcev je pomemben sistem kolektivnih pogajanj, pravica delavcev do sindikalnega združevanja, pravica do stavke ter sodelovanja pri upravljanju. Vse te pravice so povezane s pojmom delavca in delovnega razmerja. Gre predvsem za nacionalni pojem, kar pomeni, da nacionalna zakonodaja in mednarodni akti veljajo za osebe, ki jih nacionalno pravo opredeljuje kot delavce. Pojem delavca je skozi sodno prakso razvilo tudi Sodišče EU, a le v povezavi z uporabo prava EU.
V magistrskem delu so obravnavani pravni akti, ki zavezujejo Slovenijo, tako na mednarodni ravni, kot na ravni prava EU. Predstavljena je nacionalna zakonodaja na tem področju. Opredelila sem sistem kolektivnih pogajanj in definirala pravno naravo kolektivnih pogodb. Prav tako sem opredelila značilnosti stavke in sodelovanja delavcev pri upravljanju. V naslednjem poglavju sem predstavila nekatere oblike prekarnih oblik dela, ki se pojavljajo pri nas in v tujini, predvsem samozaposlene in prikrita delovna razmerja, Zero-hour Contract, delo na zahtevo preko spletnih platform, množično delo. Prav tako sem pregledala predlog Direktive EU o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, saj v nekaterih primerih razširja pojem delavca in izboljšuje njihove delovne pogoje, še posebno delavcem v nestandardnih oblikah zaposlitve. Bistveno vprašanje, ki je obravnavano v nalogi je, ali in na kakšen način, se lahko posamezniki, ki nimajo statusa delavca in delo opravljajo v nestandardnih prekarnih oblikah dela, vključijo v sindikate, ali zanje veljajo kolektivne pogodbe, ali imajo pravico do stavke in sodelovanja pri upravljanju.
Keywords: prekarno delo, nestandardne oblike dela, delavec, delovno razmerje, kolektivne pogodbe, avtonomija kolektivnega pogajanja, stavka, sindikati, sodelovanje delavcev pri upravljanju
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1637; Downloads: 267
Full text (1,15 MB) |
3. EVROPSKI SVET DELAVCEVDamjan Kukovec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Pravice delavcev in njihovo vključevanje pri obveščanju in posvetovanju oziroma delavska participacija je eno ključnih področij Evropske strategije zaposlovanja in sestavni del strategije za gospodarsko rast v EU.
Notranji trg EU se je postopoma razvijal in prinašal priložnosti in izzive tudi za gospodarske družbe, s tem pa je vplival na odnose med delodajalci in delavci. Razvoj in globalizacija sta vplivala na gospodarske družbe tako, da so te širile svoja poslovanja čez državne meje in nadalje razvijale poslovanje v smeri rasti in širjenja na nove trge. Tako so zakonodajalci in predstavniki delavcev že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja nakazali, da navedena dinamika razvoja in centralizacija odločanja nadnacionalnih družb terja regulacijo in vzpostavitev proti-uteži nadnacionalnim družbam na evropski ravni, predvsem na področju vključevanja delavcev.
Predmet raziskave diplomskega dela je institut Evropskega sveta delavcev. Delovanje instituta in umestitev v strukturo je proces, ki poteka postopoma skladno z razvojem okolja in se še nadalje razvija. Za uspešno podporo in implementacijo strategije EU glede pravic delavcev in njihovega vključevanja je potrebna zakonodajna aktivnost na ravni EU z jasnimi smernicami glede vsebine in nadaljnjega prenosa v nacionalne pravne rede.
Keywords: Evropski svet delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kolektivna participacija, industrijska demokracija, delavec, delodajalec.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2593; Downloads: 158
Full text (483,63 KB) |
4. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU V ZAVODIHBogdana Kovač, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Sodelovanje delavcev pri upravljanju je bilo v Republiki Sloveniji zakonsko urejeno že s sprejetjem Ustave RS in podrobneje opredeljeno s krovnim Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Omenjeni zakon pokriva zlasti področje gospodarstva, negospodarski sektor pa obravnava le v treh členih. Na pravno vrzel že vrsto let opozarjajo strokovnjaki s področja participativnega menedžmenta, sindikalne organizacije kot tudi javni uslužbenci sami. Zaposleni v javnem sektorju tako že vrsto let plujejo v pravnem brezvetrju, opirajoč se na panožne kolektivne pogodbe in smiselno uporabo zgoraj omenjenega zakona.
Javni uslužbenci lahko svojo ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju uresničujejo na dveh ravneh, in sicer individualno, delavec kot posameznik v okviru svojega delovnega mesta in kolektivno prek svojih predstavnikov v svetu zavoda ter prek zastopnikov v delavskem predstavništvu, če je ta konstituiran. Participacija je fakultativna pravica zaposlenih, torej če ti niso dovolj angažirani in tovrstno aktivni, ne bo zaživela v njihovi delovni skupnosti. Zato je ključnega pomena, da so zaposleni o teh pravicah dovolj informirani, poučeni in motivirani za proaktivno delovanje.
Pomembni dejavniki upravljanja zavoda so tudi člani sveta zavoda, ki nadzorujejo zakonitost delovanja institucije. Sestava, število in pristojnosti članov svetov se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Upoštevajoč dejstvo, da so člani sveta zavoda upravno nadzorni organ, je ključnega pomena njihova aktivna vloga v zavodu, zavzetost za reševanje tekoče problematike, poznavanje področja dela in ne nazadnje ustrezna strokovna usposobljenost. Ustrezno participativno klimo pa ustvarja tudi ravnatelj oziroma direktor s konstruktivnim dialogom tako z zaposlenimi kot tudi s člani sveta zavoda, zglednim vodenjem institucije in ustvarjanjem pogojev za individualno ter kolektivno sodelovanje pri upravljanju.
Keywords: sodelovanje delavcev pri upravljanju, svet zavoda, individualna participacija, kolektivna participacija, usposabljanje s področja sooupravljanja
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 2528; Downloads: 426
Full text (1,16 MB) |
5. Delavski direktor v sistemu sodelovanja delavcev pri upravljanju - enakopraven član poslovodstva družbe ali zastopnik interesa delavcev?Rebeka Tramšek, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi se osredotočamo na prikaz ureditve instituta delavskega direktorja, kot je kodificiran v slovenski zakonodaji. Njegova vloga iz določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, po kateri v okviru splošnih pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem članom uprave družbe ali izvršnim direktorjem družbe v skladu s posebnim zakonom in statutom družbe, delavski direktor ali predstavnik delavcev med izvršnimi direktorji družbe zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj, v teoriji in praksi namreč ni dorečena. Nekateri pojmujejo delavskega direktorja po slovenski zakonodaji kot enakopravnega člana poslovodstva družbe, zadolženega za kadrovsko področje, drugi pa zgolj kot predstavnika delavcev v upravi družbe, ki zastopa in predstavlja interese delavcev in sodeluje le v kolektivnih odločitvah uprave. V nalogi ugotavljamo, da so ureditve predstavnikov delavcev v organih družb v državah Evropske unije zelo različno, kar otežuje harmonizacijo zakonodaje na tem področju, k čemur sicer EU teži. S primerjavo zakonodaj članic EU ugotovimo, da se pojavljata zlasti dve obliki delavskega direktorja; kadrovski direktor, na katerega imenovanje imajo vpliv predstavniki delavcev preko svojih članov nadzornega sveta (kot je »Arbeitsdirektor« v Nemčiji) in delavski direktor, ki je predstavnik delavcev v upravnem odboru, kjer zastopa interese delavcev, ki jih predstavlja (kot je predvideno s švedsko zakonodajo). Kot ugotavljamo v magistrski nalogi, zakonodaja v Sloveniji predstavlja tretjo obliko instituta delavskega direktorja (sicer podobno nemški), kjer je le-ta imenovan na predlog delavcev, vendar pa ima izvršilne pristojnosti na kadrovskem področju, kar je zlasti vidno v ureditvi, ki velja za družbe z enotirnih sistemom upravljanja, v katerih je delavski direktor izvršni direktor. Ne glede na to pa se, kot ugotavljamo v raziskavi med slovenskimi delniškimi družbami, v statutih družb v Sloveniji izvršilna pristojnost delavskega direktorja posebej izključuje. Zato predlagamo spremembe zakonodaje, ki bi zagotavljala večjo jasnost določb v smeri definiranja delavskega direktorja kot kadrovskega direktorja ter skladno s tem tudi ureditev v statutih ter drugih aktih družbe.
Keywords: Delavski direktor, sodelovanje delavcev pri upravljanju, predstavniki delavcev v organih družbe
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 3136; Downloads: 314
Full text (1,44 MB) |
6. POLOŽAJ ZAPOSLENIH V PRIVATIZACIJSKIH POSTOPKIH Z VIDIKA PRAVA EVROPSKE UNIJEKarla Pinter, 2016, master's thesis Abstract: Neoliberalna politika, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postala vodilna politika in ekonomska doktrina, ima danes še vedno zelo močan vpliv na regulacijo ekonomskega, finančnega in pravnega sistema. Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2007, je pustila svoj pečat v skoraj vseh državah, ki so morale zaradi poslabšanja javno-finančne slike izpeljati vrsto ukrepov za konsolidacijo javnih financ, pri čemer je privatizacija samo eden izmed načinov neoliberalne politike za reševanje finančne krize ter del politike upravljanja z državnimi oz. kapitalskimi deleži. Ko govorimo o privatizaciji, govorimo o javni politiki, ki presega meje javnofinančnih in gospodarskih posledic, saj ima tudi številne druge. Javni interes v postopkih privatizacije ima pomembno težo, a je ta omejen tudi z določili prava Evropske unije, saj mora prodajalec državnega premoženja – javni subjekt ravnati tako, kot bi ravnal skrben zasebni vlagatelj ob enakih tržnih pogojih in voditi postopek za t.i.«aid free« privatizacijo.
Ob tem je pomembno izpostaviti, da privatizacija poleg pravil o državnih pomočeh trči tudi ob pravila, ki urejajo položaj zaposlenih v privatizacijskih postopkih (na privatizacijo vplivajo tudi pravila o prevzemih in svobodni konkurenci, vendar teh pravil magistrska naloga ne obravnava). Postopek privatizacije ter pravila o državnih pomočeh ne bi smeli biti argument za nevključevanje in izločanje zaposlenih iz postopkov prodaje kapitalskih deležev v lasti države in za krčenje njihovih pridobljenih pravic. Za delavca je bistveno vprašanje ohranitev njegovih pravic, predvsem varnost njegove zaposlitve, saj prenehanje pogodbe o zaposlitvi zanj predstavlja kratenje njegove socialne in ekonomske varnosti in pomeni (praviloma) tudi izgubo glavnega vira dohodka za preživljanje njega in njegove družine. A ta interes zaposlenih trči ob interes kupca in/ali prodajalca v privatizacijskih poslih, kajti prav svoboda določanja pogojev o uporabi delovne sile ter prilagajanje potrebam poslovanja je tista fleksibilnost, ki jo zagovorniki opravljanja dejavnosti zaradi pridobivanja dobička potrebujejo in zagovarjajo. Neoliberalna politika zadnjih let je stremela k čim večji fleksibilizaciji delovnega prava, tudi zaradi vedno večje konkurenčnosti, ki pa ga je dodatno intenziviral prav proces globalizacije. V postopku privatizacije tako pride do kolizije interesov prodajalcev in kupcev državnega premoženja z interesi zaposlenih, ki želijo čim večjo varnost ohranitve obstoječih pravic.
Kot sem navedla, so po sedanji ureditvi državne pomoči tudi neposreden del privatizacijske politike. Pravila državnih pomoči po eni strani vzpodbujajo utrjevanje regionalnih gospodarstev, saj so državne pomoči dodeljene neposredno posamičnemu podjetju, spet po drugi strani pa posegajo v tržno konkurenco ter tržna razmerja, zaradi česar lahko ovirajo tudi delovanje notranjega trga EU.
Ob navedenem moram izpostaviti, da je pri prodaji državnega premoženja bistvena presoja pogoja gospodarske prednosti za vsaj eno podjetje, pri čemer pride do uporabe testa skrbnega zasebnega vlagatelja, ki želi pri prodaji doseči najvišjo možno ceno. V tej povezavi moram izpostaviti, da takšno stališče temelji tudi na argumentu varstva konkurence. V nasprotnem primeru bi privatizacija družbe, ki je v državni lasti, lahko vsebovala nedovoljene državne pomoči, v kolikor kupec ali prodajalec pridobita ugodnosti in koristi, ki jih pri siceršnji prodaji med zasebnimi subjekti ne bi dosegla.
V postopkih privatizacije je pomemben tudi vpliv sodelovanja delavcev pri upravljanju kot tistega instrumenta, s katerim zaposleni sodelujejo v teh postopkih. Prodajalci oz. upravljavci državnega premoženja bi morali zasledovati cilj in načela družbeno odgovornega ravnanja, delavci, njihovi predstavniki ter socialni partnerji pa bi morali biti proaktivni in v največji možni meri sodelovati v teh postopkih preko institutov participativnega managementa.
Keywords: neoliberalizem, deregulacija, fleksibilizacija, privatizacija, odgovorno podjetništvo, korporativno upravljanje, delavci, sodelovanje delavcev pri upravljanju, individualna participacija, kolektivna participacija, soupravljanje, socialne zaveze, ohranitev pravic zaposlenih, državne pomoči, nedovoljene državne pomoči, necenovni pogoji in zaveze, pravo EU, združljivost z notranjim trgom, Evropska komisija in Sodišče EU
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2672; Downloads: 197
Full text (1,18 MB) |
7. SVET DELAVCEVSandra Gobec, 2014, undergraduate thesis Abstract: Delavec kot posameznik je v odnosu do delodajalca šibkejša stranka in zato ne more vedno sam učinkovito zaščititi svojih interesov. Posledično so se skozi čas izoblikovali različni načini zaščite in uveljavljanja interesov delavcev in eden od teh načinov je tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju. Svet delavcev je temeljna oblika kolektivnega sodelovanja delavcev pri upravljanju in omogoča vključitev delavcev v sprejemanje pomembnih ekonomskih, kadrovskih ter socialnih odločitev v določeni organizaciji. Ker imamo v Sloveniji dualni sistem delavskih predstavništev, kar pomeni da si za uresničevanje interesov delavcev prizadevajo tako voljena delavska predstavništva (svet delavcev) kot sindikati, je potrebna jasna razmejitev vlog in področij delovanja obeh delavskih predstavništev. V zvezi s svetom delavcev je aktualno vprašanje njegovega vpliva na poslovno uspešnost. Na to temo lahko zasledimo več tujih in nekaj slovenskih raziskav.
Cilj diplomskega dela je prikazati pravno ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju ter podrobneje predstaviti svet delavcev, opredeliti njegovo razmerje do sindikatov in analizirati njegov vpliv na poslovno uspešnost.
Keywords: Svet delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, industrijska demokracija, delavec, delodajalec, poslovna uspešnost.
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 5420; Downloads: 980
Full text (581,16 KB) |
