Search the digital library catalog

Abstract: V Republiki Sloveniji so enake človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikom – ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino – zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije. V Ustavi Republike Slovenije kot hierarhično najvišjem pravnem aktu so te pravice taksativno naštete in zelo na kratko definirane – Ustava Republike Slovenije namreč nadaljnje oziroma podrobnejše urejanje teh pravic prenaša na hierarhično nižje ustavnoskladne pravne akte – zakone in podzakonske akte. V 22. členu Ustave Republike Slovenije je posameznikom zagotovljeno enako varstvo pravic, iz katerega izhaja več pravic – pravica do izjavljanja, pravica do enakopravnosti strank, prepoved sodniške samovolje in prepoved samovoljnega odstopa od ustaljene sodne prakse. Pravici stranke do izjavljanja kot najpomembnejšemu izrazu pravice do enakega varstva pravic na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe strank v postopku vzame na znanje, pretehta njihovo pomembnost in da se do navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je namreč pomembno, da stranka lahko ne glede na to, ali je njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ugodeno ali ne, iz obrazložitve sodbe razvidi, ali se je sodišče seznanilo z njenimi argumenti, ali jih je obravnavalo in na katere materialnopravne predpise je oprlo svojo odločitev. V civilnih postopkih potek pravdnega postopka ter postopek izdaje, vsebino in obliko sodbe določa ZPP – le-ta mora kot hierarhično nižji akt v pravdnem postopku zagotoviti izdajo takšne sodbe, iz katere bo stranka razvidela, ali je sodišče njenemu tožbenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ugodilo ali ga je zavrnilo in na podlagi katerih argumentov ter veljavnih pravnih predpisov je sprejelo svojo odločitev. V predmetnem magistrskem delu je podrobneje obravnavano, na kakšen način je z ZPP v civilnem pravdnem postopku posameznikom zagotovljena ustavna pravica do obrazložene sodne odločbe, katera ravnanja sodišč pomenijo kršitev te pravice in na kakšen način lahko stranke dosežejo odpravo teh kršitev.
Keywords: civilno pravo, sodba, obrazložitev, pravica, dejstva, kršitev, pritožba, pomanjkanje, utemeljitev, izrek
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 1110; Downloads: 153
Full text (1,45 MB)

Abstract: Kadar sodišče odloča o dajatvenem ali oblikovalnem zahtevku mora najprej razčistiti, ali obstoji pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari. To stori s postavitvijo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje obstoja ali neobstoja neke pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Od rešitve predhodnega vprašanja je odvisna odločitev v glavni stvari. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Pravni učinek ima samo v konkretni pravdi. Sodišče svoje stališče oziroma odločitev o predhodnem vprašanju navede v obrazložitvi sodbe. To pomeni, da je brez učinka pravnomočnosti, saj pravnomočen postane le izrek sodbe. Zato ne veže strank in sodišča v morebitni kasnejši pravdi glede drugih zahtevkov iz istega pravdnega razmerja. V interesu strank pa je lahko, da se obstoj prejudicialnega pravnega razmerja ne reši le z učinkom v konkretni pravdi, ampak z učinkom pravnomočnosti. Tako bi odločitev o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz tega razmerja. Kadar je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno, lahko tožnik uveljavlja s tožbo poleg obstoječega tudi nov tožbeni zahtevek. Z njim zahteva ugotovitev, da tako razmerje obstaja ali ne obstaja. Temu zahtevku pravimo vmesni ugotovitveni zahtevek. Namen tega je strankam omogočiti, da dosežejo, da sodišče tudi o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja odloči v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti. Toženec lahko, isti učinek doseže z ustrezno nasprotno tožbo.
Keywords: predhodno vprašanje, prejudicialno vprašanje, vmesna sodba, vmesni ugotovitveni zahtevek
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 2127; Downloads: 429
Full text (468,26 KB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko uveljavljanja sodnega varstva v primerih kršitev osebnostnih pravic z objavami na svetovnem spletu, predvsem kadar kršitelji želijo ostati anonimni. Informacijska revolucija, ki smo ji priča danes, je poleg tega, da je omogočila več sto milijonom ljudi, da zlahka in ob znatno nižjih stroških izmenjujejo mnenja, stvaritve, dokumente, prinesla s seboj tudi veliko nerešenih pravnih vprašanj, s katerimi se države različno spopadajo. Ugotovitve kažejo, da nas v prihodnosti čaka tehtanje med pravico do svobode izražanja in varstvom osebnostnih pravic, ki se preganjajo na zasebno tožbo, in o tem, ali je varovana pravica prizadeta v meri, ki opravičuje razkritje identitete domnevnega kršitelja. Posledično problem ureditve kazenskopravnega varstva osebnostnih pravic pripelje tudi do problema uveljavitve civilnopravnega varstva, kar pomeni, da oškodovanci na koncu ostanejo brez ustavno zagotovljenega sodnega varstva. Vprašanja možnosti sodnega pregona tistih, ki storijo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime preko spletnih objav, so razmeroma nova, zato ni presenetljivo, da se pri urejanju teh vprašanj v zakonodaji še lovimo in iščemo ravnotežje med različnimi ustavnimi in človekovimi pravicami. V zadnjem poglavju diplomske naloge pa se dotaknem tudi vprašanja penalne odškodnine, in sicer se zavzemam za to, da je ograja meji svobode izražanja daleč, ko pa se postavi, naj bo dovolj visoka.
Keywords: pravica do časti in dobrega imena, problematika sodnega varstva, svetovni splet, osebnostne pravice, penalna odškodnina, pravica do zasebnosti, sodba ESČP v zadevi Delfi AS proti Estoniji, sodba ESČP v zadevi K. U. proti Finski, sodna praksa (Facebook in Twitter).
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1989; Downloads: 353
Full text (846,76 KB)

Abstract: Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS), s sedežem v Hamburgu, je bilo ustanovljeno 16. 11. 1994, s svojim delom pa začelo 1. 10. 1996. Sodišče sestavlja 21 sodnikov. Izvolijo jih države pogodbenice Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu na sestanku, ki ga skliče Generalni sekretar ZN. Sodniki so izvoljeni po geografskem ključu OZN in zastopajo vse poglavitne pravne sisteme sveta. Njihov mandat traja devet let z možnostjo ponovne izvolitve. Da je zagotovljen sistem rotacije, se volitve izvajajo na vsaka tri leta. Sodniki med sabo izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat obeh traja tri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Sodišče lahko zaseda tudi v manjših senatih. Organiziranih je sedem senatov, in sicer za morsko dno, ad hoc senat za morsko dno, za skrajšani postopek, ribolov, morsko okolje, morsko razmejitev in senat za posebne zadeve. Pristojnost Sodišča je podana, kadar spor zadeva uporabo ali razlago Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu ali katerega koli drugega mednarodnega sporazuma, ki je v skladu z namenom Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Pri svojem delu Sodišče uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu ter ob predhodnem dogovoru strank tudi načelo ex aequo et bono. Sodi v sporih med državami podpisnicami Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu, v primeru XI. poglavja Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu pa tudi v sporih med entitetami. Sodišče je prav tako pristojno za izdajanje svetovalnega mnenja. Postopek pred Sodiščem se začne z vlogo ali obvestilom o posebnem sporazumu in se v nadaljevanju deli na dva dela; na pisni in ustni del. V pisnem delu mora tožnik vložiti memorial, toženec pa mora vložiti nasprotni memorial. Sodišče po zaključku pisnega dela postopka določi datum za začetek ustnega dela postopka. Ustni del se mora začeti v roku šestih mescev po zaključku pisnega dela. Obravnave so javne, razen, če Sodišče odloči drugače ali stranke zahtevajo izključitev javnosti. Na obravnavah se zaslišuje stranke, priče in izvedence. Ko zastopniki strank zaključijo s predstavitvijo primera pred Sodiščem, predsednik Sodišča razglasi konec ustnega dela postopka. Sodniki se sestanejo, da se posvetujejo o odločitvi. Ko je sodba sprejeta, se jo prebere na javnem zasedanju Sodišča. S tem postane zavezujoča za stranke postopka. Dopuščena je možnost predložitve ločenega ali nasprotnega mnenja sodnikov. Sodba je dokončna. Strankam je omogočena zahteva za razlago sodbe glede njenega pomena ali obsega. Prav tako je dopuščena revizija sodbe, vendar samo takrat, kadar se odkrije neko novo dejstvo, ki lahko predstavlja odločilen faktor in je bilo predhodno neznano Sodišču ter stranki pod pogojem, da nevednost dejstev ni bila posledica malomarnosti stranke. Sodišče poleg rednega postopka vodi tudi naslednje dodatne postopke: predhodni postopek, postopek za odreditev začasnih ukrepov, postopek za takojšnjo izpustitev posadke in plovila, postopek pred Senatom za morsko dno, postopek pred Senatom za posebne zadeve ter svetovalni postopek. Postopek za odreditev začasnih ukrepov ter postopek za takojšnjo izpustitev plovila in posadke imata prednost pred ostalimi postopki. Pri primerjavi statutov Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo in Meddržavnega sodišča, opazimo veliko podobnosti kot npr.: organizacija obeh sodišč, potek postopka, pristojnost podajanja svetovalnega mnenja … Ker gre za dve različni vrsti sodišč, ki sta pristojni za različne vrste sporov, se najdejo tudi razlike kot npr.: volitve in število sodnikov, pristojnosti obeh sodišč, kdo so stranke v postopku,… Sodišče je do danes obravnavalo 23 primerov. V dveh primerih še ni izdalo sodbe. Velika večina primerov se nanaša na zahtevo po začasnih ukrepih ali takojšnjem izpustu plovila in posadke.
Keywords: ustanovitev Sodišča, sedež Sodišča, sodniki Sodišča, senati, pristojnost Sodišča, postopek pred Sodiščem, pisni del, ustni del, sodba, posebni postopki, primerjava statutov, primeri obravnavani s strani Sodišča.
Published in DKUM: 02.06.2015; Views: 2812; Downloads: 247
Full text (478,57 KB)

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali dileme osebnega in profesionalnega razvoja osnovnošolskih učiteljev. V teoretičnem delu smo proučili izobrazbeno strukturo (kvalifikacijo) in kompetence, ki jih odličen učitelj z vseživljenjskim učenjem in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem gradi vso delovno dobo. Predstavili smo tudi zaželene značilnosti učiteljeve osebnostne strukture, ki jih v času osebnega zorenja odgovoren in kritičen učitelj nadgrajuje s samorefleksijo. V empiričnem delu smo preverjali stopnjo soglašanja učiteljev s stališči, ki kažejo učiteljev odnos do lastnega izobraževanja in javnega izpostavljanja, ugotavljali smo samooceno psihofizične obremenjenosti učiteljev s šolskim delom v službi in doma ter oceno vrednostnih sodb o učiteljih v javnosti. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovne izkušnje, področje poučevanja in kraj zaposlitve. Učitelji so predstavili še predloge za Etični kodeks učiteljev, tabu teme v šolah ter dosedanjo percepcijo učiteljskega poklica. Temeljne ugotovitve raziskave, ki je bila opravljena v maju 2012 na vzorcu 254 učiteljev, kažejo, da učitelji pričakujejo Etični kodeks učiteljev, da učitelji 1. in 2. vzgojnoizobraževalnega obdobja želijo imeti napise s strokovnimi nazivi na vratih učilnic, ter da največjo obremenjenost s šolskim delom v službi in doma izražajo učitelji 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja, učitelji z največ delovnimi izkušnjami in učitelji, ki poučujejo v mestu. Ugotovili smo tudi, da tabu teme ustvarjajo neugodno klimo, učitelji pa zaznavajo še razvrednotenje poklica in neupoštevanje svoje strokovnosti.
Keywords: osnovnošolski učitelj, profesionalni razvoj, osebni razvoj, dileme, obremenjenost, vrednostna sodba, Etični kodeks učiteljev, tabu teme
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 2537; Downloads: 751
Full text (1,33 MB)