1. Divergent trends in legal recognition of religious entities in Europe : the cases of Slovenia and HungaryMiran Lavrič, Sergej Flere, 2015, original scientific article Abstract: Religious dynamics in Europe, especially regarding religious pluralism, are largely affected by the characteristics of legal recognition of religious entities in individual countries. The implementation of the European Convention of Human Rights by the European Court of Human Rights clearly points to democratic pluralism as the essential principle in treating religious entities by the state. On the other hand, the situation in European countries is very complex and certain tendencies opposite to the European Convention of Human Rights directions, particularly in terms of privileging of traditional entities, are still deeply entrenched. Recent changes in Slovenia, where two essentially parody religions have been registered, and in Hungary, where registration and recognition of previously registered churches have been annulled, are considered. It is argued that the implementation of the liberal course set by the Council of Europe is (still) largely dependent on the political situation in individual countries.
Keywords: sociologija religije, politika, sociology of religion, politics
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 82; Downloads: 6
 Link to full text |
2. Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi : magistrsko deloJure Bertalanič, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi orišemo področje sodobne evolucijske psihologije in njene temeljne teze, predpostavke, načela in omejitve, pod katerimi delujejo raziskovalci na tem področju. Orišemo kratko zgodovino znanstvenega področja in pojasnjujemo razliko med evolucijsko psihologijo in sociobiologijo, dvema ločenima disciplinama, ki se pogosto prepletata. Nato prikažemo nekaj ključnih konceptov področja, kot so univerzalna človeška narava in evolucijske prilagoditve, ter ponazorimo, kako se ti koncepti uporabljajo za opisovanje izvora človeških in družbenih fenomenov. Naslednji del magistrskega dela obravnava temeljne mehanizme evolucijske psihologije, pri čemer standardni družboslovni model, katerega uporaba v sodobni sociologiji prevladuje, primerjamo z integrativnim modelom, ki ga uporabljajo evolucijski psihologi. Večji del je posvečen konceptu modularnosti uma in njegovi konceptualni veljavnosti. Nazadnje ponazorimo običajne kritike evolucijske psihologije iz vrste akademskih disciplin in jih damo pod drobnogled ter ugotavljamo, katere kritike so veljavne in katere napačno označujejo ali napačno razlagajo dejanske razlagalne mehanizme tega področja.
Keywords: evolucijska psihologija, sociologija, sociobiologija, determinizem, človeška narava
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 465; Downloads: 75
 Full text (786,27 KB) |
3. Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizacijiSilvo Grčar, Katja Eman, 2022, review article Abstract: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Keywords: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 501; Downloads: 37
Link to file
This document has many files! More... |
4. Samoupravni komunalni sistem : letno in petletno poročiloMarjan Brezovšek, 1985, final research report Abstract: Prvi vtis pove veliko o človeku. Razgovor za službo, sklepanje novih poznanstev, sprejemni izpiti … Vsak izmed nas se je že kdaj srečal s situacijo, v kateri je moral postaviti prvi vtis ali pa si je na podlagi njega ustvaril mnenje o nekom. Lahko rečemo, da vsak poskuša ugotoviti lastnosti drugega na podlagi informacij, ki so na voljo v določenem trenutku. Na primer na podlagi videza, hobijev, poznanstev, izobrazbe, kulture … si lahko ustvarimo neki okvirni profil, kamor postavimo osebo. Na neki način je vsak izmed nas na določeni točki postavljen v vlogo nekakšnega profilerja ali pa je profiliran. Policija si pri preiskovanju zločinov pomaga z različnimi postopki, med katere spada tudi profiliranje. V diplomskem delu smo se osredotočili na eno izmed tehnik profiliranja, ki se uporablja predvsem pri preiskovanju kaznivih dejanj, kjer je storilec neznan. Ta tehnika se imenuje geografsko profiliranje. Je dokaj sodobna tehnika profiliranja, ki med seboj povezuje serijska kriminalna dejanja. Zanimale so nas njene prednosti in slabosti ter splošna uporabnost geografskega profila pri analizi kriminalnih dejanj. Pri tej tehniki profiliranja je v zadnjih desetletjih prišlo do napredka, k čemur je pripomogel razvoj tehnologije, interneta in programov na področju kartiranja zemljevidov. Da je geografski profil sploh možno izvesti, je pomembno imeti večje število že znanih kaznivih dejanj, ki jih je predvidoma storil isti storilec. Za lažje osredotočanje pri preiskovanju je pomembno tudi to, da prepoznamo, za kakšen tip storilca gre. To razberemo glede na njegovo gibanje po prostoru in tako lahko predvidevamo njegov naslednji korak. Večina ljudi, tudi storilcev, se počuti varneje v bližini svojega doma, saj tako operirajo na območju, ki ga poznajo in kjer imajo občutek varnosti. Z izvedbo geografskega profila odkrijemo najverjetnejšo možnost, kje se storilec nahaja oz. kje deluje. Za nastanek in obstoj geografskega profiliranja so pomembni zemljevidi, ki so danes s pomočjo tehnologije dokaj natančni in obsegajo velika območja. S pomočjo tehnologije in programov za ustvarjanje zemljevidov se lahko podatki nenehno izpopolnjujejo in tudi veliko hitreje ažurirajo, kot so se v preteklosti na mapah oz. kartah, torej na risanih zemljevidih. Danes najdemo že kar nekaj dobrih programov za kartiranje kriminala. Programi temeljijo na matematičnih funkcijah, ki določajo območje ogroženosti in vrnejo prikaz v večdimenzionalni sliki oz. zemljevidu. Da geografski profil nastane, je treba izpolniti več predpostavk. Uporaba in izvedba geografskega profila sta dokaj zapleteni in potrebujeta natančno in obsežno znanje izkušenih preiskovalcev kaznivih dejanj.
Keywords: sociologija, samoupravljanje, komuna, Jugoslavija
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 726; Downloads: 20
Full text (1,98 MB) |
5. Delo Milice Bergant in razumevanje koncepta permisivne vzgojeSuzana Fideršek, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja biografijo Milice Bergant in podrobneje analizira nekaj njenih ključnih del. Njena glavna dela mejijo pretežno na področje pedagoške sociologije. Nas je zanimala predvsem njena konceptualizacija permisivnega vzgojnega koncepta, ki se pomembno razlikuje od današnjega koncepta permisivne vzgoje oziroma vsedopuščajoče laissez-faire vzgoje.
Prizadevanja Milice Bergant za konceptualizacijo permisivnega vzgojnega koncepta bomo prikazali na primeru Eksperimenta v Logatcu – akcijske raziskave, ki jo je Bergantova med leti 1967 in 1971, skupaj s sodelavci, izvedla z namenom uvajanja permisivne vzgoje v vzgojne zavode, kjer je do tedaj pretežno prevladoval represivni vzgojni stil.
Glavni namen tega teoretičnega dela je bil primerjalno osvetliti poglede na permisivnost s strani Bergantove s pogledi na permisivnost v današnji sodobni družbi.
Keywords: Milica Bergant, pedagoška sociologija, permisivni vzgojni koncept, Eksperiment v Logatcu.
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1819; Downloads: 376
Full text (1,14 MB) |
6. Vloga in pomen medpredmetnega povezovanja geografije in sociologije s stališča gimnazijskih učiteljev geografije in/ali sociologije v SlovenijiAlen Štandeker, 2017, master's thesis Abstract: V pričujočem magistrskem delu smo preučili tematiko medpredmetnega povezovanja (MP) in jo povezali z vključevanjem medpredmetnih vsebin pri pouku geografije ter sociologije v gimnazijah. Z razpošiljanjem delno standardiziranih elektronskih intervjujev in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov smo izvedli raziskavo stališč na vzorcu dveh gimnazijskih učiteljev geografije ter dveh gimnazijskih učiteljic sociologije v Sloveniji. Intervjuvani učitelji so si enotni, da je MP geografije in sociologije pri pouku smiselno, kadar s tem največ pridobijo učenci. Trdijo, da je prevladujoč odnos drugih deležnikov, tj. sodelavcev in ravnateljev, izrazito naklonjen MP pri pouku. Trije od štirih intervjuvanih učiteljev MP med geografijo in sociologijo pri pouku praktično ne izvajajo. Delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe MP geografije in sociologije pri pouku. Intervjuvani učitelji se v okviru MP pri pouku srečujejo predvsem s tehničnimi ovirami. Nihče od intervjuvanih učiteljev pri načrtovanju MP geografije in sociologije ne uporablja učnega načrta (UN) predmeta, ki ga sam ne poučuje. Intervjuvani učitelji so imeli v karierah vselej možnost dodatnega strokovnega usposabljanja. Omenjeni zagovarjajo uporabo načela aktualizacije pri pouku in opozarjajo na nujnost posluževanja tega načela. V empiričnem oziroma praktičnem delu magistrskega dela smo analizirali učni načrt predmetov geografija in sociologija z vidika MP ter zapisali pet predlogov možnosti MP obravnavanih predmetov s poudarkom na aktualizaciji vsebine.
Keywords: medpredmetno povezovanje, geografija, sociologija, gimnazija, učitelji geografije, učitelji sociologije, učni predlogi
Published in DKUM: 13.12.2017; Views: 2014; Downloads: 239
Full text (1,12 MB) |
7. |
8. |
9. Protestantizem včeraj, danes in jutri. Ur. Franc Kuzmič, Polonca Šek Mertük. Petanjci, Murska Sobota, Ljubljana: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Prekmurska (Pomurska) akademsko znanstvena unija (PAZU), 2015. 391 str.Polonca Šek, 2016, review, book review, critique Keywords: slovenščina, protestantizem, zgodovina jezika, sociologija, umetnost, ocene in poročila, ocene knjig
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1204; Downloads: 139
Full text (367,42 KB)
This document has many files! More... |
10. Tomaž Krpič: Telo, umetnost in družba : Ljubljana: Založba FDV, 2011, 160 straniMojca Puncer, 2013, review, book review, critique Keywords: ocene in poročila, ocene knjig, umetnost, sociologija, Tomaž Krpič
Published in DKUM: 12.05.2017; Views: 1656; Downloads: 357
Full text (438,78 KB)
This document has many files! More... |
