| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SOCIOLOŠKI VIDIKI GERONTOFOBIJE (ŠTUDIJA PRIMERA V PODRAVSKO-POMURSKI REGIJI)
Igor Časar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni družbi se delež starejšega prebivalstva nezadržno povečuje, starostna struktura družb se spreminja, lepotni ideali postajajo vse pomembnejši in družba počasi, vendar vztrajno, izolira starostnike. Nastale družbene spremembe so pripomogle k spremenjenemu pomenu staranja ter starosti in posledično k odnosu raznih družbenih skupin do starejših in procesu staranja. Največjo pozornost smo namenili prav sociološkim dejavnikom, ki vplivajo na gerontofobijo - strah pred staranjem in strah pred starejšimi - na področju pomursko podravske regije. V teoretičnem delu diplomskega dela smo obravnavali teoretične okvire, ki določajo naše raziskovalno področje. Gre za podrobni ogled področja socialne gerontologije in koncept staranja. Osredotočili se bomo predvsem na definiranje osnovnih pojmov in na sociološke teorije staranja, ki, kot bomo v kasnejših delih pokazali, lahko vplivajo na posameznikovo dojemanje staranja in odnosa do starostnikov. Gerontofobijo bomo predstavili na splošno, njen pomen, značilnosti in posebnosti. Glavni del našega zanimanja se bo osredotočil predvsem na sociološki vidik, čeprav nismo prezrli ostalih (psiholoških, bioloških) vidikov, saj so ti neločljiv del raziskovalnega pojava. Raziskali bomo, kako nekateri sociološki dejavniki vplivajo na posameznikove strahove in pričakovanja, ki jih ima v povezavi s staranjem in starostniki. Na osnovi pridobljenih informacij in opravljene empirične raziskave smo prišli do bistvenih zaključkov, kjer smo v skladu s pričakovanji prišli do naslednjih ugotovitev: (1.) intenzivnost gerontofobije se zmanjša, v kolikor se poveča seznanjenost s procesom staranja, (2.) stopnja gerontofobije je v enaki meri prisotna pri obeh spolih in (3.) gerontofobija je najbolj izrazita pri mladih, starih med 19–29 let.
Keywords: starost, staranje, sociološki dejavniki, vpliv, gerontofobija
Published: 20.07.2012; Views: 2610; Downloads: 454
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Razvoj kriminalne osebnosti
Uroš Bobek, 2014, master's thesis

Abstract: Človeško življenje spremljajo mnoga različna dejanja in ravnanja. Ko govorimo o osebi, ki svoja ravnanja opira na neobičajna, škodljiva, nemoralna ali družbeno nevarna pravila, takšna ravnanja označujemo za deviantna ali odklonska. Ta ravnanja pomenijo kršitev uveljavljenih zapovedi in so si zelo različna. Mednje prištevamo kriminaliteto, alkoholizem, narkomanijo, nasilno vedenje in druge podobne pojave. Do kriminalnega vedenja prihaja zaradi mnogih različnih vplivov. Tako nekateri avtorji poudarjajo individualne faktorje, ki spodbujajo kriminalno vedenje, drugi pa takšno vedenje pripisujejo vplivom okolja. Psihološke razlage kriminalnega vedenja, so v nekaterih pogledih sorodne individualnim razlagam, hkrati lahko vključujejo tudi dejavnike okolja. Poznamo še situacijske dejavnike, ki dejansko največkrat vplivajo na odločitve posameznika. Magistrsko delo je osredotočeno tudi na iskanje vzrokov za nastanek odklonskega vedenja pri mladostnikih ter možnosti, kako bi takšno vedenje lahko napovedali in preprečili. Zanimalo nas je, zakaj prihaja do odklonskega vedenja, hkrati pa smo skušali najti dejavnike tveganja, ki povzročijo kriminalno vedenje, z namenom, da bi ob tem odkrili, ali je kriminalno vedenje mogoče napovedati in ga preprečiti, preden preide v fazo, ko mladostnik postane kriminalno aktiven. Ljudje že od nekdaj in v vseh kulturah vrednotijo vedenje nekaterih soljudi kot posebno in drugačno od povprečij. Označujejo jih za posebneže, ali še huje, za čudake ali »norce«. Prav zato, smo na koncu predstavili psihopatološke značilnosti motenih osebnosti, saj njihove osebne in vedenjske značilnosti lahko vplivajo na razvoj kriminalne osebnosti.
Keywords: osebnost, osebnostne lastnosti, kriminalna osebnost, osebnostne motnje, dejavniki, psihološki dejavniki, sociološki dejavniki, magistrska dela
Published: 28.11.2014; Views: 1078; Downloads: 297
.pdf Full text (637,02 KB)

3.
Ženske kot zločinke
Monika Lipnik Brus, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ker se večina raziskav in literature osredotoča zgolj na moško ali splošno kriminaliteto ter vzroke zanjo, sem se v diplomski nalogi osredotočila predvsem na sociološke dejavnike, ki vplivajo na žensko kriminaliteto. Posebno pozornost sem namenila doseženi izobrazbi, revščini, socialnemu krogu, izpostavljenosti nasilju ter povratništvu. Raziskava je opravljena z intervjuji z zapornicami na ZPKZ Ig, ki so bili zastavljeni na podlagi nekaterih socioloških in psiholoških teorij. Tako sem ugotovila, da se dejavniki za izvršitev kriminalnega dejanja prepletajo, kljub vsemu pa v večji meri prevladujejo sociološki dejavniki. Med najpogostejšimi vzroki za kriminalno dejanje sta tako slabo finančno stanje oziroma revščina ter socialni krog. Ostali dejavniki so ravno tako prisotni, vendar v manjši meri, čeprav povratništva nisem imela priložnosti raziskati.
Keywords: kriminaliteta, kazniva dejanja, storilci kaznivih dejanj, ženske, sociološki dejavniki, nasilje, revščina, diplomske naloge
Published: 26.08.2015; Views: 663; Downloads: 153
.pdf Full text (430,85 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica