Search the digital library catalog

Abstract: Pomanjkanje medicinskih sester postaja globalni problem, zato je potrebno razumeti dejavnike, ki vplivajo na posameznika, da se odloči za ta poklic. Razloge zakaj se nekdo odloči za določen poklic so začeli teoretiki podrobneje raziskovati šele ob koncu 18. stoletja. V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na izbiro študija zdravstvene nege.Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika sestavljenega iz 11 vprašanj, na eni izmed fakultet za zdravstvene vede v Sloveniji. Sodelovalo je 90 študentov. Raziskavo smo izvedli meseca avgusta 2017. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word 2013 in Microsoft Office Excel 2013 smo rezultate ankete obdelali in prikazali.Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so notranji dejavniki, kot so možnost pomagati drugim in delo z ljudmi najpomembneje ocenjeni dejavniki vpliva na odločitev za izbiro študija zdravstvene nege. Po oceni pomembnosti jim nato sledijo zunanji dejavniki z možnostjo razvoja kariere, nato zaposlitvena stabilnost in z njo možnost zaposlitve v tujini. Dejavniki, ki so jih anketiranci označili kot najmanj vplivne so vpliv drugih na odločitev izbire študija.
Keywords: poklic medicinske sestre, izbira poklica, poklicna orientacija, psihološke teorije, sociološke teorije
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1855; Downloads: 251
Full text (1,28 MB)

Abstract: Članek je zastavljen kot predstavitev temeljnih tez sociološke teorije racionalne izbire, ki se v zadnjem času vse uspešneje aplicira tudi na področju sociologije religije. Gre za razmeroma mlad teoretični pristop k raziskovanju religije, ki (tudi) religijsko vedenje posameznikov obravnava kot pretežno racionalno motivirano. Predpostavlja se, da se ljudje glede svoje religioznosti odločajo in vedejo podobno kot glede drugih stvari v življenju. V svojih menjavah z nadnaravnimi silami tehtajo koristi in stroške, se pogajajo in menjavajo posrednike. V članku so predstavljene temeljne teze in pristopi najpomembnejših avtorjev na tem področju.
Keywords: sociološke teorije, racionalna izbira, teorija racionalne izbire, religija
Published in DKUM: 12.07.2017; Views: 1935; Downloads: 191
Full text (313,23 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V pričujočem prispevku je na vzorcu študentov proučen odnos med novodobniškimi idejami, religioznostjo in tradicionalističnimi vrednotami v evropskem (katoliški, pravoslavni in muslimanski vzorec) in ameriškem okolju (protestantski vzorec). Z eksploratorno faktorsko analizo je bila potrjena ustreznost lestvice novodobništva, ki sledi Heelasu (l996b) in Lavriču (2002; 2005). V treh evropskih okoljih je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna povezanost med religioznostjo in novodobniškimi idejami ter med tradicionalizmom in religioznostjo, v vseh štirih pa pozitivna povezanost med tradicionalizmom in novodobništvom. Povezave so obstajale tudi ob kontroli sociodemografskih spremenljivk. Raziskava ne podpira ugotovitev Houtmana in Aupersa (2007), rezultati namreč kažejo, da so za novodobniške ideje najbolj dovzetni religiozni in tradicionalistično orientirani ljudje.
Keywords: sociološke teorije, novodobništvo, tradicionalizem, religioznost, kristjani, muslimani
Published in DKUM: 12.07.2017; Views: 1475; Downloads: 124
Full text (341,00 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V diplomski nalogi sem skušala podrobneje predstaviti najpomembnejše sociološke teorije, ki so se ukvarjale z vzročnostjo kriminalitete in ki so imele pomemben vpliv na razvoj kriminološke znanosti. Sociološke teorije, sicer vsaka z drugačnim metodološkim pristopom k preučevanju kriminalitete, kot vzroke oziroma dejavnike kriminalitete naštevajo predvsem dejavnike, ki izvirajo iz družbe kot skupine posameznikov in ne iz posameznika samega, in sicer so to: slaba izobrazba, revščina, razbite družine, delikventni vrstniki, slabo starševstvo, družinske težave, neustrezno bivanje in neustrezna socializacija ter kriminogeno družbeno okolje, ki na nek način prisilijo posameznika v kriminalno udejstvovanje, saj posameznik po socioloških teorijah sam nima moči, da bi preprečil oziroma odvrnil delovanje teh dejavnikov, kajti ti dejavniki so zunaj posameznika in so del družbenega okolja. Kljub temu, da sociološke teorije ne pokrivajo celotnega spektra kriminologije, ampak zgolj eno od ključnih vprašanj, in sicer, kaj povzroča kriminaliteto oziroma odklonskost, na kar ne moremo podati definitivnih odgovorov, pa lahko trdimo, da so sociološke teorije o vzrokih kriminalitete imele oziroma še vedno imajo močan vpliv tako na razvoj kriminologije kot tudi na razlago kriminalitete, predvsem z vidika vpliva družbenih dejavnikov na posameznika in na njegovo delovanje in vedenje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE Sociološke teorije, kriminologija, kriminaliteta, družba in družbene skupine, družbeni dejavniki, konflikt, socializacija, subkultura, anomija, etiketa (stigma).
Published in DKUM: 15.07.2010; Views: 5138; Downloads: 1262
Full text (544,20 KB)