| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Tikanje in vikanje v angleščini in slovenščini
Andreja Golob, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo ponuja vpogled v dokaj zapostavljeno področje sociolingvistike – naslavljanje. Uvodoma so zapisane definicije in oblike naslavljanja, čemur sledi pregled razvoja zaimkov naslavljanja v angleščini in slovenščini. Diplomsko delo se dotakne tudi nekaterih posebnosti v slovenskem naslavljanju, npr. vikanja in vplivov dvojine na zaimkovno naslavljanje. Delo vključuje tudi poglavje o naslavljanju v drugih jezikih. Nadalje obravnava še dejavnike, ki vplivajo na izbor oblike naslavljanja ter strategije pridobivanja pozornosti, ki je predpogoj za naslavljanje. Novejše okolje, kjer se srečamo z dilemo naslavljanja so blogi ter naslavljanje na svetovnem spletu. V nalogi obravnavam še dramsko delo G. B. Shawa v angleščini in njegov prevod v slovenščino z vidika medsebojnega naslavljanja književnih oseb.
Keywords: Naslavljanje, vikanje, tikanje, naslavljanje z zaimki, moč, solidarnost, sociolingvistika
Published: 29.08.2009; Views: 5207; Downloads: 451
.pdf Full text (1,10 MB)

2.
SPOSOJENKE V ANGLEŠKEM JEZIKU
Katja Jug, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Angleški jezik danes velja za najbolj razširjen jezik na svetu in tudi največji darovalec besed. Veliko jezikov prevzema besede iz angleščine. Kakorkoli, angleščina je skozi zgodovino tudi prevzela na tisoče besed iz tujih jezikov. Prevzemanje besed je zelo razširjen sociolingvistični pojav v razvoju jezika. Besede, ki so prenesene iz enega jezika v drugega, se imenujejo sposojenke. Stara angleščina je bila v primerjavi s srednjo in moderno angleščino dovolj okretna in sposobna izpeljati nove besede iz domačega besednega zaklada. Pozneje pa se je govorcem zdelo lažje prevzeti že obstoječe besede, kot pa ustvarjati nove. Eden izmed argumentov, ki govori v prid sposojenkam je obogatitev jezika in sposobnost izražati izpopolnjene ideje in koncepte, tako kot so to sposobni izražati klasični jeziki. Pravzaprav je bilo v angleščini v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki dokaj malo nasprotovanja sposojenkam. Latinščina in francoščina sta v vsej zgodovini prispevali največ besed v angleški jezik. Besede iz latinščine, ki so vstopile v staro in srednjo angleščino, so bile v glavnem povezane s področji vojskovanja, trgovanja, kmetijstva, hrane in s tistimi področji človekovega živjenja, kjer so bili Romani vzor kot višja kultura. Veliko latinskih izrazov s področja cerkve in duhovnih dejavnosti je bilo v angleščino sprejetih preko keltskega jezika in na račun krščastva, ki so ga sprejeli Angleži. Še vedno se mnogi učenjaki obrnejo k latinščini, ko potrebujejo izraz za nov koncept ali izum. Pritok besed iz francoščine v angleščino se je začel po normanski osvojitvi leta 1066, ko je francoščina nadomestila angleščino v javnosti in postala uraden jezik vlade, uprave, sodišč in višji normaskih slojev. Vse do časa moderne angleščine je angleščina prevzela iz francoščine veliko izrazov, povezanih s področji vlade, uprave, vojaških zadev, zakona, umetnosti, znanosti, kot tudi mode, hrane in zabave. Francoščina je namreč v osemnajstem in devetnajstem stoletju veljala za jezik kulture, prestiža in civilizacije. V času moderne angleščine, od leta 1500 naprej, besede iz tujih jezikov še kar vstopajo v angleščino, vendar angleščina prevzema besede iz vse manj znanih, celo eksotičnih jezikov. Sposojenke, ki so prišle v angleščino do dandanes, pokrivajo večino področij človekovega življenja in delovanja, vključno s politiko, vlado, vojsko, družbo, kulturo, umetnost in religijo. Prevzete so predvem besede, ki so povezane z eksotičnimi idejami, koncepti in stvarmi oziroma imena stvari, ki so tujega izvora. Glede besedne vrste sposojenk je treba omeniti, da so samostalniki in samostalniške besedne zveze bolj pogoste kot slovnične besede. To je mogoče razložiti s pomočjo glavnih vzrokov za prevzemanje, in sicer s potrebo po sposojenkah za poimenovanje novih stvari in obogatitvijo besedišča tistega jezika, ki prevzema. Več kot 50 odstotkov vseh angleških besed je prevzetih iz latinščine in francoščine. Preostale besede so bodisi domače oziroma anglosaškega izvora ali pa prevzete iz drugih jezikov (japonščine, kitajščine, italijanščine, španščine, skandinavskih jezikov, nemščine, nizozemščine idr.). Velika večina sposojenk pa se vendarle ne pojavlja v vsakdanjem govoru oziroma so omejene na določen strokovni jezik. Osnovno besedišče angleščine še vedno sestavljajo večinoma domače oz neprevzete besede.
Keywords: angleški jezik, sociolingvistika, jezikovni stiki, sposojenke
Published: 17.11.2009; Views: 2863; Downloads: 245
.pdf Full text (601,43 KB)

3.
POLITIČNA KOREKTNOST V MEDIJIH
Urška Prevalnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pojem politična korektnost je obstojal veliko prej kot gibanje pod enakim imenom. Politična korektnost je gibanje, ki skuša iz jezika odstraniti vse besede, ki so na kakršen koli način diskriminativne ali žaljive do drugih. Njegov začetek pripisujejo ameriškim univerzam, ki so za zaščito manjšin predpisale uporabo posebej skovanih besed, s katerimi naj bi znižali stopnjo diskriminacije in s tem, po besedah zagovornikov gibanja, spremenili celotno družbo. Politično korektne besede, kot substituti politično nekorektnim so v veliki meri precej bolj komplicirane, nerodne in v nekaterih primerih celo absurdne. Avtorji številnih politično korektnih slovarjev si niso enotni glede njihovega izbora, zato je verjetnost za njihovo uporabo v vsakdanjem jeziku majhna. Postavlja se vprašanje do kolikšne mere naj bi mediji upoštevali politično korektnost, saj večina nasprotnikov gibanja meni, da je s tem ogrožena svoboda govora. Moje mnenje je, da bi se morali mediji držati zakonitosti politične korektnosti v tolikšni meri, da bi s svojim poročanjem omilili diskriminacijo in žaljenje, a po drugi strani še vedno ohranili svoj smisel in primernost. Preučevani časopisi in filmi, po pričakovanju, ne vsebujejo veliko politično korektnih besed, medtem ko se politično nekorektne besede pojavljajo pogosto. Med temi najbolj izstopajo tiste, ki diskriminirajo ljudi glede na njihov spol.
Keywords: Politična korektnost, jezikovna diskriminacija, sociolingvistika, mediji.
Published: 17.11.2009; Views: 2898; Downloads: 351
.pdf Full text (558,62 KB)

4.
Vpliv družbenih dejavnikov na variabilnost izbranih slovničnih prvin afriško-ameriške angleščine v intervjujih s temnopoltimi ameriškimi medijskimi osebnostmi
Matjaž Ezgeta, 2012, dissertation

Abstract: Afriško-ameriška pogovorna angleščina je socialni dialekt oziroma nestandardna jezikovna različica ameriške angleščine, ki jo determinirajo specifične slovnične in glasoslovne prvine. Prav zaradi teh prvin je črnska pogovorna različica edinstven sistem sporazumevanja, ki ga jezikoslovci označujejo za variabilno, strukturirano in sistematizirano obliko pogovornega jezika. Govorci črnske angleščine ponavadi variirajo med rabo narečnih in standardnih slovničnih prvin, na kar lahko vpliva situacija, v kateri govor poteka, udeleženci interakcije, stopnja jezikovne formalnosti, funkcija jezika ali tema pogovora. Variiranje med črnskimi narečnimi značilnostmi in med standardnimi angleškimi jezikovnimi prvinami pa je lahko odvisno tudi od internih slovničnih omejitev ali od eksternih družbenih dejavnikov, kot so spol, starost, socialni status, etnična identiteta govorca, itd. V doktorski disertaciji analiziramo variabilnost izbranih prvin afriško-ameriške angleščine v intervjujih z desetimi temnopoltimi ameriškimi medijskimi osebnostmi. V raziskavo so zajeti izvajalci rap glasbe in drugih glasbenih zvrsti (Redman, Chuck D, Prodigy, MC Lyte, B.B. King), voditeljice pogovornih oddaj in filmske igralke (Oprah Winfrey, Whoopi Goldberg, Queen Latifah) ter državni funkcionarji (Colin Powell, Michelle Obama). Obravnavane slovnične prvine afriško-ameriške angleščine vključujejo odsotnost glagola »biti« v sedanjiku (z izjemo prve osebe ednine), odsotnost končnice s v navadnem sedanjiku za tretjo osebo ednine, odsotnost opuščaja in obrazila s za izražanje svojine, odsotnost končnice s za označevanje množine, posplošeno rabo glagola »biti« (is in was) iz tretje osebe ednine na osebne zaimke v drugi osebi in tiste v množini ter rabo is in was s samostalniki v množini. Za vsako od navedenih prvin statistično analiziramo potencialne interne slovnične omejitve tako, da izpostavimo favorizirana gramatična okolja v katerih se te prvine najpogosteje pojavljajo. Na ta način odkrivamo vzorce pogostnosti pojavljanja posameznih prvin glede na osebek in glagol. Nadalje obravnavamo vpliv družbenih dejavnikov (spol, starost, socialni status, etnična identiteta in udejstvovanje v hip hop subkulturi) na stopnjo formalnosti jezikovnega izražanja med posameznimi intervjuvanci: osredotočamo se na korelacijo med pogostnostjo črnskih slovničnih prvin in eksternimi karakteristikami govorcev ter izpostavimo družbene dejavnike, ki najbolj vidno stimulirajo ekstenzivno rabo afriško-ameriške angleščine. Frekvence črnskih prvin so izražene v procentih in predstavljajo določeno stopnjo rabe afro-ameriškega dialekta pri posameznemu intervjuvancu. Dobljene rezultate primerjamo z izsledki in ugotovitvami dosedanjih sociolingvističnih raziskav, ki obravnavajo vpliv družbenih dejavnikov na stopnjo formalnosti jezikovnega izražanja oziroma na količino rabe črnskih jezikovnih prvin. Temeljni cilj disertacije je statistično predstaviti pogostnost črnskih slovničnih značilnosti v intervjujih z izbranimi medijskimi osebnostmi in poiskati vzroke za določeno raven rabe afriško-ameriške angleščine z analizo notranjih slovničnih mehanizmov in ob upoštevanju vpliva zunanjih družbenih dejavnikov.
Keywords: sociolingvistika, govorjeni jezik, afriško-ameriška angleščina, slovnične prvine, družbeni dejavniki
Published: 15.03.2012; Views: 2655; Downloads: 299
.pdf Full text (2,67 MB)

5.
Uporabnost spoznanj sociolingvistike in psiholingvistike za kriminalistično preiskovanje
Lucija Brglez, Peter Umek, 2009, published professional conference contribution

Abstract: V prispevku je predstavljena pri nas malo znana forenzična lingvistika in njena pomembnejša področja kot so forenzična fonetika, forenzična stilistika, forenzična psiholingvistika in forenzična sociolingvistika. Spoznanja psiholingvistike in sociolingvistike, so uporabne pri sestavi osebnostnega profila neznanega storilca kaznivega dejanja, če storilec komunicira s policijo, mediji, žrtvami (grozilna pisma, razna sporočila). Poročamo o rezultatih študije, s katero smo preverjali laično sposobnost prepoznavanja nekaterih potez jezikovnih sledi, ki so hevristično relevantne: spol, starost in stopnjo izobrazbe.
Keywords: forenzična lingvistika, sociolingvistika, psiholingvistika, kriminalistika, kriminalistično preiskovanje
Published: 04.06.2012; Views: 1263; Downloads: 132
.pdf Full text (86,22 KB)
This document has many files! More...

6.
EKSCESNI SOCIOELEKT V SLOVENSKIH IN ANGLEŠKIH PODNAPISIH NA PRIMERIH FILMOV MORILCI, TATOVI IN DVE NABRITI ŠIBROVKI TER TU PA TAM
Barbara Bosina, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so primerjani prevodi ekscesnega sociolekta v filmih Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki ter Tu pa tam. Prvi film je posnet v angleškem jeziku in podnaslovljen v slovenščino, drugi, ki je v izvirniku slovenski, pa je podnaslovljen v angleščino. Za primerjavo teh filmov sem se odločila zaradi številnih podobnosti. Filma sta namreč nastala v kratkem časovnem razmiku, prikazujeta podobne dogodke in osebe ter spadata v isti filmski žanr. V diplomski nalogi sem se osredotočila na analizo ekscesnega sociolekta na ravni leksike, torej sem primerjala prevode posameznih kletvic oz. psovk, ki se pojavijo v dialogih. Analiza izvirnih in prevedenih elementov ekscesnega sociolekta je pokazala, da v določenih primerih prevod nekega elementa, ki se pojavi v enem izmed filmov, ustreza izvirni obliki izraza v drugem filmu. V določenih primerih pa pride na področju prevajanja ekscesnega sociolekta so razhajanj. Temu botrujejo splošne razlike med jezikoma, saj se npr. nekateri jezikovni elementi pojavljajo samo v enem izmed jezikov (npr. rimajoči sleng v angleščini). Lahko pa do neujemanja pride zaradi nekih drugih vzrokov. Analiza prevodov je namreč pokazala povsem različna pristopa k prevajanju besedila, saj je prevajalec v filmu Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki elemente ekscesnega sociolekta obravnaval kot nekakšen dodatek, torej kot odvečne elemente, ki se jih zaradi ekonomičnosti v prevodih lahko izpusti. Ravno nasproten pristop k prevajanju ekscesnega sociolekta pa je imel prevajalec, ki je prevedel film Tu pa tam. V njegovem prevodu je namreč nekaj vulgarnega besedja dodanega, le v redkih primerih pa je prevajalec elemente ekscesnega sociolekta izpustil. S kletvicami je poskušal ta prevajalec nadomestiti neke druge težko prevedljive jezikovne elemente, značilne samo za slovenski jezik (npr. anglicizme).
Keywords: Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki, Tu pa tam, podnaslavljanje, sociolingvistika, sociolekt, ekscesni sociolekt.
Published: 06.05.2014; Views: 1186; Downloads: 128
.pdf Full text (1,40 MB)

7.
8.
9.
10.
Jezik, družba in kultura
Nada Šabec, 2006, original scientific article

Abstract: Avtorica obravnava slovensko-angleški jezikovni stik v izseljenstvu in v Sloveniji. Neposredni stik med slovenščino in angleščino pri ameriških in kanadskih Slovencih prikaže z dveh vidikov: družbenega oz. kulturnega in jezikoslovnega. V prvem delu predstavi splošno jezikovno stanje v Clevelandu (in delno v Washingtonu, D. C. in Torontu), pri čemer jo posebej zanimajo vprašanja jezikovnega ohranjanja in opuščanja, odnosa med stopnjo ohranitve materinščine in zavestjo o etnični pripadnosti ter vpliva izbranih zunajjezikovnih dejavnikov na jezikovno vedenje sodelujočih v raziskavi. Sledi primerjava rabe osebnih zaimkov za 2. osebo pri ogovarjanju sogovornika in govornih dejanj, kakršni so npr. komplimenti, da bi ugotovila, v kolikšni meri so jezikovne izbire govorcev odvisne od različnih kulturnih okolij, iz katerih le-ti prihajajo. Jezikoslovni del analize se osredotoča na sposojanje in kodno preklapljanje, pa tudi na vpliv angleščine v na videz enojezičnem diskurzu izseljencev. Ta se kaže predvsem na oblikoslovni ravnini, kjer se poenostavljajo, posplošujejo in celo opuščajo slovenski sklanjatveni vzorci, prisoten pa je tudi v skladnji, kjer se slovenski besedni red ponekod približuje angleškemu. Zadnji del je posvečen vedno močnejšemu vplivu angleščine na slovenščino v Sloveniji. Govora je o angleškem vplivu na leksikalni, sintaktični in medkulturni ravni.
Keywords: slovenščina, angleščina, sociolingvistika, jezikovni stiki, jezikovna ohranitev, jezikovni odnosi, sposojanje, kodno preklapljanje, medkulturna komunikacija
Published: 10.07.2015; Views: 894; Downloads: 68
.pdf Full text (186,91 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica