1. Ledinska imena na Šentjanžu nad Dravčami, na Šentvidu in na Primožu na Pohorju (Občina Vuzenica)Senta Lorenci Kričej, 2016, undergraduate thesis Abstract: Ledinska imena so nastala z namenom, da bi človek ubesedil organizirano rabo prostora in njegovo členitev na dele. Poimenovanja so s tem dobila identifikacijsko in orientacijsko funkcijo. V sporazumevanju manjše družbene skupnosti, ki jo družijo skupne vrednote, se s tem oblikuje mikrosociolekt, ki je razumljiv le uporabnikom, ki dobro poznajo določen prostor in njegove reliefne, naravne in kulturne značilnosti.
Diplomsko delo Ledinska imena na Šentjanžu nad Dravčami, na Šentvidu in na Primožu na Pohorju (Občina Vuzenica) je sociolingvistična raziskava, ki obravnava ledinska imena kot mikrosociolekt. V nalogi so predstavljena teoretična izhodišča, ki ledinska imena in njihovo vlogo v sporazumevanju podrobneje opredeljujejo s sociolingvističnega vidika. Predstavljeni so različni vidiki, ki ledinska imena uvrščajo v celoto. Naloga podrobneje predstavi ledinska imena kot mikrotoponime in jih po komparativni metodi uvršča v celoto. Natančneje je analizirana in predstavljena funkcija ledinskih imen. Zbrani podatki so sistematično klasificirani, analizirani in sistematizirani. V empiričnem delu je prikazan nabor ledinskih imen (skupno zbranih 255 poimenovanj) na področju občine Vuzenica, in sicer v treh katastrskih občinah: Primož na Pohorju, Šentjanž nad Dravčami in Šentvid. Poimenovanja so razvrščena po pomenskih skupinah, lastnostih in značilnostih poimenovanih objektov. Zapisane so jezikovne in slovnične značilnosti zbranih poimenovanj. Po analizi so umeščene v poimenovalno organiziranost po katastrskih enotah.
Keywords: ledinska imena, toponimi, sociolekt, mikrosociolekt
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 1076; Downloads: 105
 Full text (1,69 MB) |
2. SOCIOLEKT MLADIH V ELEKTRONSKIH MEDIJIHPetra Turza Dajč, 2016, undergraduate thesis Abstract: Sodobni mediji, še posebej elektronski mediji, kot so računalnik, telefon, tablični računalnik idr., z možnostjo zapisa in velike količine shranjevanja podatkov omogočajo razmah sporazumevanja na daljavo. V sodobnem času so pomemben pripomoček vsakega posameznika. Omogočajo mu sodobni način sporazumevanja, zato so postali priljubljeni in razširjeni pri mladi populaciji uporabnikov. S pogosto uporabo elektronskih medijev mladi spreminjajo tudi slovenski jezik. Pri sporazumevanju uporabljajo posebno jezikovno različico, t. i. sociolekt mladih, ki je predmet raziskave. Gradivo proučevanja so digitalna besedila, ki jih tvorijo mladostniki, stari od trinajst do petnajst let, s pomočjo elektronskih medijev. Analizirali smo njihovo grafično podobo. Ugotovili smo, da gre za govorjena besedila, ki so dejansko zapisana. Besedila so dvogovorna in po obsegu kratka. Njihovo stavčno zgradbo tvorijo predvsem enostavčne in pastavčne povedi. Temeljne značilnosti obravnavanih besedil so sporazumevanje v neknjižnem jeziku, izrazita ekspresivnost in gospodarnost jezika, ki se odražajo na vseh jezikovnih ravneh. Obravnavana besedila so sestavljena iz 68 % jezikovnih in kar 32 % nejezikovnih sredstev, od katerih prevladujejo emotikoni, sledijo pa okrajšave in druga izrazna sredstva.
Keywords: jezik v elektronskih medijih, mladostniški sociolekt, nejezikovna sredstva, emotikoni
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 1306; Downloads: 163
Full text (1,71 MB) |
3. PREVAJANJE KLETVIC IN PSOVK V DELU JAMESA KELMANA HOW LATE IT WAS, HOW LATEMitja Ogrizek, 2016, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je, ugotoviti primernost prevoda kletvic in psovk v romanu Jamesa Kelmana How late it was how late. Prevajalec Andrej E. Skubic je večino kletvic in psovk sicer ohranil, vendar jih ni vedno ustrezno prevedel.
V teoretičnem delu magistrske naloge opredeljujemo tako pojem sleng kot tudi preklinjanje in preverjamo, kako prevajalci prevajajo kletvice in psovke. V praktičnem delu primerjamo originalno delo in prevod, ugotavljamo in analiziramo razlike, ki so nastale v procesu prevajanja.
Rezultati primerjave so pokazali, da je prevajalec tovrstne izraze večinoma ohranil, vendar je kljub temu prišlo do prevajalskih premikov. Kletvic in psovk ni vedno prilagodil ciljni publiki. V večini primerov je prišlo tudi do pomenskih premikov, kar je nedvomno vplivalo na percepcijo prevoda v ciljni kulturi.
Keywords: sleng, preklinjanje, kletvice in psovke, James Kelman, How late it was how late, Kako pozno, pozno je bilo, prevajanje kletvic in psovk, sociolekt
Published in DKUM: 14.04.2016; Views: 1855; Downloads: 225
Full text (1,11 MB) |
4. EKSCESNI SOCIOELEKT V SLOVENSKIH IN ANGLEŠKIH PODNAPISIH NA PRIMERIH FILMOV MORILCI, TATOVI IN DVE NABRITI ŠIBROVKI TER TU PA TAMBarbara Bosina, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so primerjani prevodi ekscesnega sociolekta v filmih Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki ter Tu pa tam. Prvi film je posnet v angleškem jeziku in podnaslovljen v slovenščino, drugi, ki je v izvirniku slovenski, pa je podnaslovljen v angleščino. Za primerjavo teh filmov sem se odločila zaradi številnih podobnosti. Filma sta namreč nastala v kratkem časovnem razmiku, prikazujeta podobne dogodke in osebe ter spadata v isti filmski žanr. V diplomski nalogi sem se osredotočila na analizo ekscesnega sociolekta na ravni leksike, torej sem primerjala prevode posameznih kletvic oz. psovk, ki se pojavijo v dialogih. Analiza izvirnih in prevedenih elementov ekscesnega sociolekta je pokazala, da v določenih primerih prevod nekega elementa, ki se pojavi v enem izmed filmov, ustreza izvirni obliki izraza v drugem filmu. V določenih primerih pa pride na področju prevajanja ekscesnega sociolekta so razhajanj. Temu botrujejo splošne razlike med jezikoma, saj se npr. nekateri jezikovni elementi pojavljajo samo v enem izmed jezikov (npr. rimajoči sleng v angleščini). Lahko pa do neujemanja pride zaradi nekih drugih vzrokov. Analiza prevodov je namreč pokazala povsem različna pristopa k prevajanju besedila, saj je prevajalec v filmu Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki elemente ekscesnega sociolekta obravnaval kot nekakšen dodatek, torej kot odvečne elemente, ki se jih zaradi ekonomičnosti v prevodih lahko izpusti. Ravno nasproten pristop k prevajanju ekscesnega sociolekta pa je imel prevajalec, ki je prevedel film Tu pa tam. V njegovem prevodu je namreč nekaj vulgarnega besedja dodanega, le v redkih primerih pa je prevajalec elemente ekscesnega sociolekta izpustil. S kletvicami je poskušal ta prevajalec nadomestiti neke druge težko prevedljive jezikovne elemente, značilne samo za slovenski jezik (npr. anglicizme).
Keywords: Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki, Tu pa tam, podnaslavljanje, sociolingvistika, sociolekt, ekscesni sociolekt.
Published in DKUM: 06.05.2014; Views: 2051; Downloads: 220
Full text (1,40 MB) |
5. SOCIOLEKTI V IZBRANIH BESEDILIH SLOVENSKE MLADINSKE LITERATUREIrena Starič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja nastanek in razvoj slovenskega knjižnega jezika in knjižne norme ter Toporišičevo poimenovanje zvrstnosti slovenskega jezika, ki mu sledi sodobnejša opredelitev socialnih zvrsti slovenskega jezika, kot je sociolekte imenoval Andrej E. Skubic (2005). V empiričnem delu predstavlja in analizira značilnosti slovenskega jezika v izbranih sodobnih mladinskih literarnih delih (Desa Muck: Lažniva Suzi, Dušan Dim: Distorzija in Janja Vidmar: Pink), predvsem leksikalne in semantične posebnosti ter zanimivosti posameznih sociolektov glavnih protagonistov. Skozi delo skušamo razbrati, kakšen je danes jezik sodobne slovenske mladinske literature, kakšen je odnos med knjižnim in neknjižnim jezikom in kolikšen je vpliv govorjenega na zapisani jezik. V analizi jezikovne ravni se osredotočamo predvsem na leksiko in skladnjo v izbranih sociolektih, ob tem pa upoštevamo tudi časovno, sociološko in geografsko raven izbrane mladinske literature. Razložiti skušamo rabo sociolektov v izbrani mladinski literaturi na začetku 21. stoletja tudi z vidika učno – vzgojne in estetske umetnostne literature
Keywords: jezik, knjižno – pogovorni jezik, sleng, evfemizem, disfemizem, vulgarizem, sociolekt
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2517; Downloads: 303
Full text (1,14 MB) |
6. ŽARGON IGRALCEV POKRAJure Cvetek, 2012, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Žargon igralcev pokra je sociolingvistična študija, ki obravnava jezikovno zvrst žargon, podrobneje pa posamezen žargon, tj. žargon igralcev pokra. Avtor v nalogi žargon opredeli kot specifično zvrst jezika z značilnimi lastnostmi. V nalogi so soočeni pogledi raznih domačih in tujih avtorjev na jezikovno zvrst žargon. Naloga preučuje tudi vzroke za nastanek žargonizmov, kjer avtor izpostavlja potrebo po poimenovanju novih pojmov, kot tudi težnjo k univerbizaciji večbesednih poimenovanj. Avtor v nalogi opredeljuje tudi funkcijo žargona v komunikaciji med njegovimi uporabniki, katero vidi v potrebi po strokovnem izražanju v zadevah kake dejavnosti, kot tudi v težnji po izražanju skupinske pripadnosti. Prav tako skuša avtor v nalogi opredeliti temeljne leksikalne značilnosti žargona. Te so predvsem v velikem številu prevzetih izrazov, metaforičnih in metonimičnih izrazov in univerbiziranih večbesednih poimenovanj. V nadaljevanju naloga preučuje žargon igralcev pokra. Avtor v tem delu opredeljuje najizrazitejše značilnosti žargona igralcev pokra, med katere prišteva veliko število predvsem iz angleščine prevzetega izrazja in precejšnjo mero ekspresivnosti. S pragmatičnofunkcijskega vidika avtor žargonu igralcev pokra pripisuje dve poglavitni funkciji, ki sta odvisni od konteksta uporabe žargona. Ob študiji naloga vsebuje tudi razlagalni slovar žargona igralcev pokra z oblikoslovnimi podatki in primeri rabe.
Keywords: funkcijske zvrsti, interesne govorice, socialne zvrsti, sociolekt, žargon igralcev pokra
Published in DKUM: 12.07.2012; Views: 3204; Downloads: 458
Full text (982,47 KB) |
