| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
EVROPSKA ZASEBNA DRUŽBA (SOCIETAS PRIVATA EUROPAEA) IN PRIMERJAVA Z DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO PO ZGD-1
Maša Judar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Bistvo gospodarskih družb je opravljanje določene dejavnosti z namenom pridobivanja dobička na trgu. Izbira gospodarske oblike je popolnoma v domeni nosilcev kapitala, seveda v okviru zakonsko določenih statusnih oblik v katerih se lahko gospodarske družbe organizirajo in za katere velja numerus clausus. Družbo z omejeno odgovornostjo poznamo od leta 1892, ko jo je s sprejetjem nemškega nGmbHG, ustvaril nemški zakonodajalec. Gre za privlačno obliko, ki družbenikom omogoča ustanovitev z relativno nizkim osnovnim kapitalom in hkrati omejuje tveganje ob morebitnem neuspehu le na višino vloženega kapitala. Societas Privata Europaea predstavlja nadnacionalno obliko družbe z omejeno odgovornostjo in je zanimiva pridobitev za tista mala in srednje velika podjetja, ki delujejo oziroma želijo delovati v mednarodnem okolju. Tako bodo nosilci kapitala imeli možnost ustanoviti družbo v vsaki državi članici Evropske Unije pod enakimi, poenostavljenimi pogoji in v enotni obliki, skladno s skupno zakonodajo. Zdajšnja ureditev namreč predvideva ustanavljanje hčerinskih podjetij v skladu z nacionalnimi predpisi, kar predstavlja veliko oviro malim in srednje velikim podjetjem. Diplomsko delo se osredotoča na predstavitev temeljnih značilnosti Societas Privata Europaea (Evropske d.o.o.) in iskanje vzporednic ter razlik s primerljivo pravnoorganizacijsko obliko po slovenskem pravu, družbo z omejeno odgovornostjo.
Keywords: Societas Pirvata Europaea, Evropska zasebna družba, Evropska d.o.o., Družba z omejeno odgovornostjo
Published: 17.06.2011; Views: 3184; Downloads: 463
.pdf Full text (478,49 KB)

2.
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA
Dejan Podkrižnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Evropska delniška družba je pravnoorganizacijska oblika namenjena večjim podjetjem. Njen osnovni namen je omogočiti nosilcem podjetja, ki imajo interes opravljati svojo gospodarsko dejavnost na celotnem območju Evropske unije, lažji dostop do trgov Evropske unije. Ti nosilci podjetja se zlasti srečujejo s vprašanjem kako načrtovati in izvajati podjetniške dejavnosti na območju drugih držav članic. Pri uresničevanju tega interesa jim znatno olajša delo Evropska delniška družba, katere primarni namen je povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Ideja o oblikovanju posebne pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe, ki bi bila subjekt nadnacionalne pravne ureditve in ki bi omogočila delovanje na področju vseh držav, se je porodila skupaj z idejo o skupnem evropskem trgu. Pobudo za premislek o oblikovanje take pravnoorganizacijske oblike je leta 1959 na kongresu francoskih notarjev podal notar Thibierge, od podane pobude do dejanskega sprejetja Evropske delniške družbe kot pravnoorganizaijske oblike pa je poteklo kar 40 let. Konsenz o oblikovanju evropske delniške družbe imenovane tudi Societas Europea je bil dosežen leta 2000 na vrhu v Nici. Za pravilno razumevanje koncepta pravnoorganizacijske oblike SE je potrebno izhajati iz temeljne ugotovitve, da to ni pravnoorganizacijska oblika, v kateri bi se podjetniška aktivnost šele začela opravljati, tako je SE predvsem namenjena večjim podjetjem (na kar kaže tudi njen začetni osnovni kapital, ki znaša 120.000 evrov), ki imajo interes po razširitvi svojega delovanja prek nacionalnih meja in bi ta svoj interes lažje uresničili tako, da bi izbrali pravnoorganizacijsko obliko SE, za katero ne velja (le) korporacijsko pravo države, v kateri naj bi se dejavnost v prihodnje opravljala, ampak predvsem nadnacionalno pravo, določeno z uredbo SE. SE je torej taka oblika delniške družbe, ki omogoča preprostejšo mobilnost gospodarskih subjektov v EU. V diplomskem delu je po predstavitvi ideje evropske delniške družbe in zgodovine sprejema te pravnoorganizacijske oblike, predstavljena sama evropska delniška družba. Posebno poglavje je namenjeno sodelovanju delavcev pri upravljanju SE.
Keywords: Evropska delniška družba, Societas Europea, skupni evropski trg, delniška družba, pravnoorganizacijska oblika, podjetje.
Published: 13.07.2011; Views: 5702; Downloads: 559
.pdf Full text (523,01 KB)

3.
Societas od ODZ do OZ
Žiga Pečuh, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Družbena ali societetna pogodba je, po zakonski opredelitvi, pogodba, s katero se dve ali več fizičnih ali pravnih oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči s pogodbo določen skupni namen, ki mora biti dopusten in prav opredelitev slednjega je bistvena sestavina družbene pogodbe...
Keywords: Družbena pogodba, societas, družba civilnega prava, obči državljanski zakonik (ODZ), obligacijski zakonik (OZ).
Published: 17.12.2012; Views: 1876; Downloads: 398
.pdf Full text (442,23 KB)

4.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU EVROPSKE DELNIŠKE DRUŽBE (SOCIETAS EUROPAEA)
Franja Vogrinec Brodnjak, 2016, master's thesis

Abstract: Delavsko soupravljanje se je začelo pojavljati v začetku 20. stoletja. Zaradi prve in druge svetovne vojne je vmes nekoliko zamrlo, a se je ponovno pojavilo v petdesetih letih 20. stoletja. V tem času se je oblikoval prvi zametek EU (Evropska skupnost za premog in jeklo) in tudi želja po nadnacionalni obliki gospodarske družbe. Zaradi problematike in predvsem zelo različnih sistemov delavskega soodločanja v državah članicah je delavsko soupravljanje predstavljalo največji problem pri sprejemu Statuta SE, ki je bil dokončno sprejet po več kot tridesetih letih pogajanj 8. oktobra 2001. Statut Societas Europaea sestavljata Uredba št. 2157/2001 o statusno-pravnih značilnostih Societas Europaea-e in Direktiva št. 2001/86 o udeležbi delavcev. Na področju delavske participacije do popolne harmonizacije ni prišlo zaradi preveč raznolikih nacionalnih sistemov. Pomembno dejstvo pri Direktivi je, da veliko vprašanj glede delavskega soodločanja napotuje na nacionalno pravo udeleženih družb. Osrednji cilj magistrskega dela je preučitev in analiza sodelovanja delavcev pri upravljanju v evropski delniški družbi (SE). Pri ustanovitvi je izbira o načinu upravljanja (eno- ali dvotirni sistem) prepuščena ustanoviteljem. Dvotirni sistem z nadzornim svetom je povezan s sodelovanjem delavcev v upravljanju družb. Na izbiro države statutarnega sedeža SE vpliva tudi dejstvo, ali ima država uzakonjeno obvezno soodločanje delavcev ali ne, kar vpliva na dodeljevanje pravic participacije delavcev na ravni SE, saj nivo delavskega soodločanja v SE ne sme biti nižji, kot je bil pred ustanovitvijo SE (načelo ohranitve pravice). Skladno s tem Direktiva SE vsako zožitev obstoječih pravic delavcev pogojuje s kvalificirano večino pri odločanju o modelu udeležbe. Ko ni dosežen dogovor med pogajalskimi stranmi glede modela delavskega soodločanja, pridejo v poštev standardna pravila, ki so vezana na najvišji standard delavske udeležbe v družbah ustanoviteljicah SE. Ravno zavedanje delavcev, da se v primeru neuspešnih pogajanj uveljavi najširši model soodločanja, omejuje njihovo pripravljenost na pogajanja oz. jih otežuje, saj imajo delavci v tem primeru boljšo pogajalsko pozicijo; v primeru, ko se pogajalske strani ne morejo zediniti o modelu delavskega soodločanja in v primeru neuporabe standardnih pravil, do ustanovitve SE ne more priti. Z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD) smo od leta 1993 v Sloveniji uporabljali le dvotirni sistem upravljanja po zgledu nemške zakonodaje. Po implementaciji Uredbe SE se je z novim Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) tudi za domače družbe omogočila izbira med eno- in dvotirnim sistemom upravljanja. Tudi zakonodaja s področja delavske participacije pri upravljanju družb se v Sloveniji zgleduje po nemški zakonodaji, kjer so pravice sodelovanja delavcev pri upravljanju zakonsko najširše zajete, čemur sledi tudi praksa. Z uveljavitvijo dveh modelov upravljanja je to področje postavljeno na preizkušnjo, pri čemer je potrebno upoštevati, da je pravica do soodločanja delavcev v Sloveniji ena izmed temeljnih pravic, zapisanih v Ustavi RS. V EU je pri upravljanju gospodarskih družb v ospredju deležniški model, kar pomeni, da v ospredje niso postavljeni le cilji delničarjev in družbenikov, temveč tudi socialni cilji širše družbe. Tako je EU zavezana k socialnemu dialogu že s Pogodbo o delovanju EU. Le-ta Evropsko komisijo zavezuje k spodbujanju dialoga med socialnimi partnerji, obema stranema nudi uravnoteženo podporo ter vzpostavlja možnost kolektivnega dogovarjanja. Področje delavskega soodločanja je zelo široko pojmovano tako v Sloveniji kot tudi na evropski ravni. Zaradi različnih tradicij, zgodovinskega razvoja, moči sindikatov, različnih stopenj industrijskega razvoja idr. je bil razvoj delavskega soodločanja od države do države zelo različen, z različno stopnjo intenzivnosti in podprtostjo s strani države.
Keywords: delavska participacija, delavsko soodločanje, nadnacionalna gospodarska družba, evropska delniška družba Societas Europaea, nacionalni sistemi delavske participacije
Published: 15.11.2016; Views: 880; Downloads: 105
.pdf Full text (631,91 KB)

5.
Posebnosti enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo
Matej Šajt, 2017, master's thesis

Abstract: Družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (t. i. enoosebna družba) je družba, katere osnovni kapital je razdeljen na poslovne deleže. Bistvena značilnost enoosebne družbe je, da so vsi poslovni deleži v rokah ene osebe oz. skupnosti oseb ali pa so vsi poslovni deleži skupna lastnina več oseb. Enoosebna družba je v slovenskem pravnem redu predstavljena kot posebna oblika družbe z omejeno odgovornostjo, za katero veljajo posebna (lex specialis) pravna pravila. Za vsa druga vprašanja, ki jih posebna pravila ne urejajo, se uporabljajo splošne določbe zakona, ki veljajo za družbo z omejeno odgovornostjo z več družbeniki in tiste določbe, ki veljajo za vse gospodarske družbe. Edini družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo se imenuje ustanovitelj, ki sprejme t. i. akt o ustanovitvi, ki je enostransko izražena volja ustanovitelja. Vsebina navedenega akta je smiselno enaka kot vsebina družbene pogodbe, s to razliko, da je vsebina akta o ustanovitvi bistveno krajša in enostavnejša. V primerjavi z družbo z omejeno odgovornostjo se za enoosebno družbo uporabljajo posebna pravila, ki se nanašajo na pravno naravo in ustanovitev s sprejemom akta o ustanovitvi, na zagotovitev varščine in na predložitev dokazila o varščini sodniku, v primeru, če osnovni vložek ni vplačan v celoti, veljavnost in sklepanje pravnih poslov in upravljanja enoosebne družbe. Zaradi izboljšanja okolja za mala in srednje velika podjetja, ki so zaradi svojih značilnosti posebej pomembna za razvoj in krepitev evropskega gospodarska, je Komisija Evropske unije predlagala novo alternativno nacionalno obliko družbe imenovano Societas Unius Personae (SUP), za katero bi veljala enotna pravila in bi delovala v skladu z ustaljenimi pravili v vseh državah članicah.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, enoosebna družba, akt o ustanovitvi, enotni poslovni delež, knjiga sklepov, zaposlitev direktorja enoosebne družbe, portal e-VEM, Societas Unius Personae, SUP, GmbH, Unternehmergesellschaft.
Published: 08.08.2017; Views: 2911; Downloads: 411
.pdf Full text (796,50 KB)

6.
Primerjalnopravna ureditev sistemov upravljanja Evropske delniške družbe v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu
Matej Slatinek, 2018, master's thesis

Abstract: Evropska delniška družba ali s tujko Societas Europaea je pravna oseba gospodarskega prava Evropske unije. Je nadnacionalna oblika kapitalske družbe pri kateri je osnovni kapital razdeljen na delnice, njeni družbeniki pa za njene obveznosti ne odgovarjajo. Societas Europaea je rezultat dolgoletnih prizadevanj držav članic Evropske unije, da omogočijo ustanovitev nadnacionalne gospodarske družbe, ki bo pripomogla k boljšemu in predvsem lažjemu gospodarskemu povezovanju med državami članicami in nadaljnjemu razvoju notranjega – skupnega trga. Temeljni akt Evropske unije, ki ureja Societas Europaea, je uredba, torej akt, ki se v državah članicah neposredno uporablja. Zanimiv je nomotehnični pristop Uredbe o statutu Evropske družbe (SE), saj v njej niso natančno podani odgovori na vsa pravna vprašanja. Glede neurejenih pravnih vprašanj Uredba odkazuje na uporabo nacionalnega prava, državam članicam pa dodatno nalaga sprejem pravnih aktov, ki bodo omogočili učinkovito uporabo Uredbe v praksi. Iz tega vidika je Uredba o statutu Evropske družbe (SE) po definiciji bolj podobna direktivi, kot pa uredbi. Ena izmed značilnosti ureditve Societas Europaea je tudi možnost izbire sistema upravljanja. Tradicionalno je večina držav članic za »navadne« (nacionalne) delniške družbe določala obvezno uporabo enega izmed sistemov upravljanja in posledično je pri pogajanjih glede normativne ureditve Societas Europaea prišlo do nesoglasij pri določitvi sistema upravljanja le-te. Uveljavitev možnosti proste izbire sistema upravljanja je tako kompromis, ki so ga države članice sprejele. Ustanovitelji Societas Europaea lahko tako, ne glede na državo članico v kateri družbo ustanavljajo, izbirajo med enotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so s svojo pravno ureditvijo bližje »common law« pravnemu sistemu, in dvotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so bližje kontinentalni – nemški pravni ureditvi. Posledično se je po sprejemu Uredbe v večini držav članic pojavil problem, kako ustanoviteljem Societas Europaea omogočiti prosto izbiro sistema upravljanja. Le redke države članice so že pred tem omogočale prosto izbiro sistema upravljanja tudi pri »navadnih« (nacionalnih) delniških družbah. Večina je namreč pri ustanovitvi le-teh, kot obveznega, določala enega izmed sistemov. Zanimivo je torej predvsem to, kako in na kakšen način so možnost izbire sistema upravljanja omogočile države članice, ki so tradicionalno omogočale oziroma zahtevale uporabo le enega sistema upravljanja ter kakšne poti in rešitve so pri tem ubirale.
Keywords: delniška družba, Evropska unija, evropska delniška družba, gospodarsko statusno pravo, Societas Europaea, korporacijsko upravljanje, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, implementacija.
Published: 24.09.2018; Views: 366; Downloads: 85
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica