| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
SOCIALNA VARNOST SAMOZAPOSLENIH
Maja Dobnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Samozaposleni so osebe, opredeljene v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki kot svoj edini in glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. Samozaposleni so samostojni pri organiziranju poslovanja, samostojno določajo organizacijo dela, odločajo o gospodarjenju in finančnih vprašanjih. Socialna varnost samozaposlenih se od ostalih oseb razlikuje, zato bom predstavila njihove prednosti in slabosti. Njihove pravice in obveznosti glede plačevanja socialnih prispevkov, stopnje socialnih prispevkov, obveznost zavarovanja ter možni razlogi prenehanja obveznega zavarovanja. Kot v Sloveniji je samozaposlovanje zaželeno tudi v Evropi, opredelitev delavca v evropskem pravu in njegove pravice. Kadar pa samozaposleni ne ustvari zadostnih sredstev za preživetje ali zaradi stečaja njegovega podjetja — dejavnosti preneha delati, se sooča s problemom brezposelnosti, kjer uveljavlja zavarovanja za brezposelnost. Sledi še pregled pokojninske zakonodaje, ter prihajajoče spremembe, ki jih je v kratkem intervjuju predstavil generalni direktor ZPIZa Marijan Papež.
Keywords: socialna varnost – socialno zavarovanje – samozaposleni – brezposelnost – obvezno zavarovanje – podjetnik – pokojninsko zavarovanje – invalidsko zavarovanje – prispevki – pokojnina
Published: 24.05.2010; Views: 2380; Downloads: 202
.pdf Full text (386,10 KB)

4.
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI DELODAJALCA
Tjaša Zupan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Finančna nedisciplina na področju prispevkov za socialno varnost je v Sloveniji prisotna že vrsto let, država pa se pri ureditvi te problematike zdi nemočna. Da je dejansko stanje na področju plačila prispevkov za socialno varnost slabo, se ve, vendar pa to še ne pomeni tudi teoretično slabo zasnovanega sistema. Največji problem pri vzpostavitvi finančne discipline namreč predstavlja izvajanje sistema v praksi, kar se kaže predvsem v pomanjkanju nadzora pristojnih institucij in nekorektnem delovanju tako delodajalca kot državnih organov. V diplomskem delu je analiziran sistem socialne varnosti s poudarkom na odgovornosti delodajalca. Predstavljene so sankcije, ki doletijo delodajalca, ki zavestno krši predpise s področja socialne varnosti, hkrati pa je predstavljena tudi vloga države, ki mora, če želi izpolnjevati svoje ustavne obveznosti, oblikovati ustrezno socialno politiko in vzpostaviti učinkovit sistema socialne varnosti. Čeprav problem neplačevanja prispevkov zajema celotno področje sistema socialne varnosti, pa so v tem diplomskem delu zajeti le prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj neplačilo le-teh povzroča posledice z dolgoročnim učinkom, pa tudi zaposleni so v primeru neplačila te vrste prispevkov najbolj oškodovani. Z enakim problemom neplačevanja prispevkov se srečujejo tudi ostale evropske države. Tako je v zadnjem delu predstavljena ureditev sistema socialne varnosti na Švedskem, Madžarskem in v Bolgariji.
Keywords: Prispevki za socialno varnost, socialna zavarovanja, obveznost, delodajalec, odgovornost, matična evidenca, pokojninsko zavarovanje, kazenske sankcije
Published: 28.07.2010; Views: 2566; Downloads: 522
.pdf Full text (440,80 KB)

5.
OBDAVČITEV PLAČ: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Milovan Jovanović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Plače so obremenjene s prispevki za socialno varnost, saj je potrebno plačati prispevke iz in na plačo, dodatno obremenitev pa je še dohodnina. Države vplivajo na stroške dela z davčnimi olajšavami, širjenjem ali oženjem davčne osnove ter omejitvami pri plačilu prispevkov. Obe obravnavani državi Slovenija in Srbija omogočata nižanje davčne osnove z davčnimi olajšavami, ki pridejo najbolj do izraza pri nižjih dohodkih. Pri prispevkih veljajo tudi določene omejitve, v Srbiji ne plačujejo prispevkov na dohodke, ki so višji od petkratnika povprečne plače v državi, v Sloveniji je tak primer regres za letni dopust, od katerega se ne plačujejo prispevki. Razlike so tudi v zajemanju dohodkov in povračil, ki sestavljajo davčno osnovo ali osnovo za plačilo prispevkov. V Sloveniji se praviloma ne plačuje prispevkov in davkov od povračil stroškov, v Srbiji pa je večina povračil vključena v osnovo za plačilo davkov in prispevkov. V Srbiji so nižji stroški dela posledica nominalno nižjih plač, bolj ugodna obdavčitev velja samo za višje plače.
Keywords: obdavčitev plač v Sloveniji in Srbiji, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, prispevki za socialno zavarovanje, povračila stroškov.
Published: 29.06.2011; Views: 3285; Downloads: 267
.pdf Full text (624,63 KB)

6.
7.
8.
DAVČNI VIDIKI PREKARNEGA DELA V SLOVENIJI
Tina Gubenšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo pisali o prekarnem delu v Sloveniji. Opredelili bomo pojem ''prekarno delo'' in našteli različne oblike prekarnega dela v Sloveniji. Za primerjavo bomo pisali tudi o oblikah prekarnega dela v drugih državah ter o migrantih, ki so po našem mnenju najbolj izpostavljena skupina t. i. prekarnih delavcev. Nato se bomo osredotočili na davčne vidike teh oblik dela. Najprej bomo predstavili pravne podlage za obdavčitev posameznih oblik prekarnega dela. Pravna podlaga je lahko dohodnina, prispevki za obvezno socialno zavarovanje, posebni davek na določene prejemke in koncesije. Z lastnimi izračuni bomo prikazali obdavčitev posameznih oblik prekarnega dela in stroške delodajalca, ki jih ima s t. i. prekarnim delavcem. Na podlagi izračunov bomo primerjali stroške delodajalca pri različnih oblikah dela in prikazali, kako obdavčitev posameznih oblik dela vpliva na stroške delodajalca. Podali bomo predloge ukrepov na področju davčne zakonodaje, ki bi po našem mnenju lahko preprečili anomalije pri obdavčitvi dela fizičnih oseb.
Keywords: prekarno delo, prekarni delavec, davčni vidiki prekarnega dela, obdavčitev dela, dohodnina, prispevki za obvezno socialno zavarovanje, posebni davek na določene prejemke, koncesije, stroški delodajalca
Published: 24.04.2013; Views: 1538; Downloads: 441
.pdf Full text (1,63 MB)

9.
10.
Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem
Ksenija Vidovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški. Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca. Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Keywords: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Published: 28.11.2016; Views: 519; Downloads: 56
.pdf Full text (983,33 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica