Search the digital library catalog

Abstract: Temperament predstavlja pomemben dejavnik v razvoju socialnega vedenja otroka. V veliki meri je biološko osnovan, vendar je tudi od okolja in naše dejavnosti odvisno, kako se bo določena lastnost razvijala in izražala. Predšolsko obdobje je tisto, ko se lahko še veliko stori v smeri razvoja, zato je pomembno, da v tem obdobju otroke podpiramo v tistih značilnostih, ki se povezujejo s pozitivnimi izidi ter poskušamo preprečevati razvoj tistih, ki se povezujejo z negativnimi. Namen našega magistrskega dela je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili s t. i. Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok (SV-O) in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu (CBQ). V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev, ki obiskujejo enega izmed petih vključenih vrtcev. Rezultati so pokazali tendence, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar povezanost ni bila statistično pomembna. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa mogli potrditi statistične pomembnosti povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Rezultati so pokazali, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in z le eno od dveh lestvic interakcije z odraslimi, in sicer s sodelovanjem; s samostojnostjo se ne povezuje statistično pomembno. Pokazala se je tudi zelo visoka negativna povezanost med ponotranjenjem težav in samostojnostjo. Prav tako je ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v agresivnosti, kažejo pa se določene tendence v smeri trditve, da otroci, ki so pričeli obiskovati vrtec pred manj kot enim letom, izkazujejo več težav v splošnem prilagajanju kot otroci, ki obiskujejo vrtec več kot eno leto, vendar pa razlike med skupinama niso statistično pomembne. Izsledki raziskave so pomembni predvsem za identificiranje učinkovitih intervencij za otroke, ki imajo predispozicije za razvoj težav v socialnem razvoju zaradi svojih temperamentnih značilnosti.
Keywords: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci, pozunanjenje težav, ponotranjenje težav, prizadevni nadzor, socialna kompetentnost
Published in DKUM: 13.12.2017; Views: 2122; Downloads: 274
Full text (1,41 MB)

Abstract: In the theoretical part of this paper, the author gives answers to the question of whether a real attachment relationship can exist between a child and a non-maternal caretaker. She mentions the established methods of measuring the child's attachment to the kindergarten teacher. She presents The scale of child's attachment to his/her kindergarten teacher (CAKT), which is based on authors previous findings and the experience of other authors in the forming of psychological instruments of this type. The scale was tested in a research which involved twenty-five kindergarten teachers who participated in the evaluation of 178 children (49.4% boys). Children ranged in age from 3 to 6 years. The purpose of the study was to investigate the dimensionality and internal consistency of the Scale. It was established that the psychometric characteristics of the Scale were adequate. This paper also presents the limitations of the research, which should be considered in the interpretation of the obtained results. Replication studies using clinical groups and samples from different cultures will be needed to assess a possible generalization of the presented results.
Keywords: navezanost, predšolski otroci, vzgojiteljice, socialno vedenje, ocenjevalne lestvice, merjenje, psihometrična analiza, attachment behaviour, preschool children, kindergarten teachers, preschool teachers, social behavior, measurment, scales
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1790; Downloads: 46
Link to full text

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na družini kot osnovni in nezamenljivi celici družbe, v kateri poteka vzgoja in skrb za otroke. Člani družine se sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, v spoznavnih izkušnjah, v oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od družinskih članov. Vendar ne obstaja le en tip družine. Danes imamo v Sloveniji tako kot drugod v Evropi opraviti z raznovrstnostjo oblik in načinov družinskega življenja. Eden od njih je rejniška družina. Namen rejništva je, da se otrokom, ki so bili mnogokrat zanemarjeni in tako ali drugače zlorabljeni, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Rejniška družina ima ob sprejemu rejenca težko nalogo. Osebnostni razvoj rejenca je namreč zaradi nefunkcionalnosti matične družine lahko hudo ogrožen. Rejniški otroci so bili mnogokrat razočarani, ogoljufani in zatajeni, zaradi tega rejniške starše preizkušajo in od njih pričakujejo takšno ravnanje, ki bi jim povrnilo osnovno zaupanje, da je svet vendarle dober. Nezadovoljstvo, uporništvo in razočaranje se pri njih kažejo kot različne oblike čustvenih in vedenjskih težav, ki jih izražajo z disocialnim vedenjem. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Ta je bil opravljen na vzorcu 12 rejnikov in 32 rejencev z območja pristojnega Centra za socialno delo Slov. Bistrica. Za potrditev odgovorov anketnega vprašalnika smo uporabili še individualni vodeni intervju s pristojno socialno delavko na omenjenem centru.
Keywords: družina, funkcionalna družina, nefunkcionalna družina, rejniška družina, rejnik, rejenec, center za socialno delo, čustva, vedenje, čustvene težave, vedenjske težave, disocialno vedenje.
Published in DKUM: 06.01.2010; Views: 4133; Downloads: 668
Full text (638,74 KB)