| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Varnost pri dajanju zdravil v socialno varstvenem zavodu
Natalija Berlič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil in ovir za nesporočanje prispeva k varnejši in kakovostnejši zdravstveni obravnavi, zato smo v zaključnem delu želeli raziskati napake pri dajanju zdravil v enem od socialno varstvenih zavodov. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na priložnostnem vzorcu 80 zaposlenih v zdravstveni negi v enem od socialno varstvenih zavodov v severovzhodnem delu Slovenije ter jih analizirali s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci so med glavne vzroke za napake pri dajanju zdravil navedli neustrezno kadrovsko zasedbo (M = 3,91; SD = 1,50), motnje s strani stanovalcev (M = 3,86; SD = 1,59) in prekinitve zaradi drugega dela (M = 3,80; SD = 1,54). 97,5 % anketirancev je ocenila, da pozna protokol za prijavo napake, vendar se vse napake ne sporočajo zaradi osredotočanja na posameznika namesto na iskanje vzrokov v sistemu (M = 3,01; SD = 1,60), negativnega odziva stanovalcev in svojcev na napako (M = 2,85; SD = 1,39) ter strahu pred posledicami sporočanja (M = 2,78; SD = 1,43). 72,5 % anketirancev je ocenilo, da se sporoči več kot 60 % vseh napak na oddelku. Razprava in sklep: Z identifikacijo individualnih in sistemskih vzrokov za napake in ovir za sporočanje lahko v naslednjem koraku iščemo rešitve in izboljšujemo sistem dela. Z vzpostavitvijo neobtožujočega okolja lahko izboljšamo sporočanje napak.
Keywords: aplikacija zdravil, napake, vzroki za napake, medicinska sestra, socialno varstveni zavod
Published: 02.09.2020; Views: 163; Downloads: 61
.pdf Full text (504,03 KB)

2.
Doživljanja zdravstvenega osebja pri negovanju umirajočega starostnika v domovih starejših
Kaja Esih, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Prevelenca staranja na svetovni ravni strmo narašča s tem pa se povečuje obolevnost za kronično nenalezljivimi boleznimi, katere se povezujejo z motečimi simptomi zaradi katerih se starostniki vedno pogosteje odločajo preživeti zadnja leta v domovih za starejše. Skoraj vsak zdravstveni delavec v domovih za starejše se je ali pa se še bo srečal z umirajočim starostnikom, kar zanje predstavlja veliko psihično breme in pritisk. Namen raziskave je bil raziskati doživljanje in občutke zdravstvenega osebja ob negovanju umirajočega v terminali fazi v domovih za starejše. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 8 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v različnih domovih za starejše, ki so se v zadnjih 3 mesecih srečali z umirajočim starostnikom. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranimi intervjuji in obdelani po metodi vsebinske analize. Rezultati: Kode smo združili v smiselne celote ter poimenovali glavno temo na umirajočega usmerjena zdravstvena obravnava v domovih za starejše in pet podtem: doživljanje ob umirajočem, celostna obravnava, zdravstvena obravnava ob poslabšanju simptomov neozdravljive bolezni, strokovna usposobljenost in vidik osebja na delo z umirajočim. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci občutijo ob negovanju umirajočega starostnika žalost. Predvsem iz razloga, saj so to starostniki ki preživijo več let v domovih za starejše ter se zaposleni nanje navežejo. Želijo se več pogovarjati o umiranju in deliti izkušnje v timu. Pomanjkljivosti in možnosti izboljšanja vidijo predvsem v komunikaciji ter znanju iz zdravstvene nege umirajočega.
Keywords: Terminalna faza, na osebo usmerjena obravnava, stanovalec, občutja, socialno varstveni zavod.
Published: 27.09.2018; Views: 726; Downloads: 199
.pdf Full text (835,54 KB)

3.
STRES IN IZGOREVANJE ZAPOSLENIH V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Katja Zupanič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V današnjem času se vsak dan srečujemo s stresom in problemi v službi in v domačem okolju. Delo zaposlenih v socialno varstvenem zavodu postaja vse bolj zahtevno, obseg dela se povečuje, narava dela pa nalaga težko psihofizično obremenitev, zato je pojavnost stresa vse večja in posledično tudi izgorevanje na delovnem mestu. V diplomskem delu sta opisana stres in sindrom izgorevanja. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, ali sta stres in izgorevanje prisotna med zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil anonimen. Vprašanja so bila zaprtega tipa, in sicer sedem splošnih vprašanj in tri tabele s trditvami (skupaj 33 trditev), ki se nanašajo na tri vprašanja o znakih izgorevanja. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazali v obliki grafov s pomočjo frekvenčne distribucije. Rezultati: Pri zaposlenih sta prisotna stres in izgorelost, ki sta povezana z visokimi delovnimi zahtevami. Najpogostejše zdravstvene težave so bile bolečine v kostno-mišičnem sistemu hrbtenice, največ zaposlenih v vseh poklicnih skupinah pa je kazalo znake čustvene izgorelosti. Rezultati raziskave kažejo na to, da so zaposleni v socialno varstvenem zavodu pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresu, ki je velik vzrok izgorevanja na delovnem mestu. Sklep: Delavci v socialno varstvenem zavodu so se izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu in izgorevanja na čustvenem področju. Pojavljanje zdravstvenih težav glede stresa in izgorelosti je razvidno v povezavi z bolečinami v hrbtnem predelu, izgorevanje pa je bilo najizrazitejše na čustveni ravni.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, izgorevanje, poklicna izgorelost, socialno varstveni zavod.
Published: 14.10.2016; Views: 1166; Downloads: 232
.pdf Full text (688,03 KB)

4.
Vloga modela E-Qalin pri doseganju zadovoljstva zaposlenih v socialno varstvenem zavodu
Barbara Groznik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo temelji na tezi, da je zadovoljstvo zaposlenih eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kakovost bivanja starostnikov v socialno varstvenem zavodu. Vemo, da je dober delavec tisti, ki je zadovoljen. Zadovoljstvo je odvisno od tega, ali se delavec čuti sprejetega in slišanega na delovnem mestu. Socialno varstveni zavodi se tega vedno bolj zavedajo in vpeljujejo v ustanove model kakovosti E-Qalin, ki naj bi jim pomagal pri doseganju večjega zadovoljstva zaposlenih in stanovalcev. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu smo na kratko opredelili kakovost in njeno vlogo v socialno varstvenem zavodu, opredelili smo organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih, predstavili modele obvladovanja kakovosti s poudarkom na modelu kakovosti E-Qalin in predstavili socialno varstveni zavod Dom Tisje, kjer so oktobra 2014 pridobili certifikat kakovosti E-Qalin. Nato smo v raziskovalnem delu z anketnim vprašalnikom izvedli raziskavo v socialno varstvenem zavodu Dom Tisje z namenom, da bi ugotovili, ali sta se z uvedbo modela E-Qalin izboljšala zadovoljstvo zaposlenih ter področje komunikacije med zaposlenimi in nadrejenimi. Ugotovili smo, da so zaposleni zadovoljni na svojih delovnih mestih in s komunikacijo med zaposlenimi in vodstvom. Menimo pa, da se bo z modelom E-Qalin zadovoljstvo še stopnjevalo, saj je model usmerjen k zadovoljstvu zaposlenih in njihovi motiviranosti.
Keywords: kakovost, obvladovanje kakovosti, socialno varstveni zavod, E-Qalin, zadovoljstvo zaposlenih
Published: 04.10.2016; Views: 793; Downloads: 54
.pdf Full text (799,62 KB)

5.
Stres med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju, v kliničnem okolju in v posebnem socialno-varstvenem zavodu
Urška Nemec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja zelo izpostavljeni stresu. Stres na delovnem mestu privede do velikih obremenitev, njegova posledica v zdravstveni negi je slabša kakovost zdravstvene nege. Različni avtorji so navedli, da so na psihiatričnem področju pogoste stresne situacije in da so osebe, ki obravnavajo paciente z duševnimi motnjami bolj podvržene stresu. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila v posebnem socialno-varstvenem zavodu, kjer je bilo vključenih 37 članov negovalnega tima in v psihiatrični bolnišnici, kjer je bilo vključenih 36 članov negovalnega tima. Rezultati: Za anketirane so najbolj stresni dejavniki slabo nagrajevanje za opravljeno delo, slabi medsebojni odnosi med sodelavci in zmanjšan občutek varnosti ob nepredvidljivih pacientih. Anketirani velikokrat premišljujejo o službi tudi ko so doma in pogosto pomislijo na stres v delovnem okolju. Na delovnem mestu se srečujejo s fizičnim in/ali psihičnim nasiljem, ki ga izvajajo pacienti, pri tem pa so anketirani bili že večkrat ogroženi. Kljub temu so do pacientov z duševnimi motnjami strpni. Na terapevtsko komunikacijo, ki je ključnega pomena pri pacientu z duševno motnjo, včasih pozabljajo. Sklep: Stresnim situacijam, nasilju in različnim incidentom na psihiatričnem področju, tako v kliničnem okolju kot v posebnem socialno-varstvenem zavodu se ni mogoče popolnoma izogniti. Za medicinsko sestro, ki deluje v zdravstveni negi na psihiatričnem področju je pomembno, da ima dobre komunikacijske spretnosti in veščine za vzpostavljanje medsebojnih odnosov. Dobro razumevanje in poznavanje duševnih motenj, empatijo, terapevtsko komunikacijo mora ponotranjiti, saj so to lastnosti, ki zaposlenega na psihiatričnem področju primarno varujejo pred stresom, posledično pa pred nasiljem in incidenti s strani pacientov.
Keywords: psihiatrija, naloge medicinske sestre, stres, delovno mesto, izgorelost, socialno-varstveni zavod, psihiatrična bolnišnica
Published: 27.09.2016; Views: 917; Downloads: 211
.pdf Full text (461,40 KB)

6.
MODEL MERJENJA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH V SLOVENIJI
Tatjana Rola-Kompan, 2016, master's thesis

Abstract: Socialnovarstveni zavodi, ki se financirajo preko sistema zdravstvenega varstva uporabnikov socialnovarstvenih storitev in doplačil svojcev in občin, težijo k zagotavljanju uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti poslovanja. Z namenom spremljanja uspešnosti in učinkovitosti, smo predlagali enovit model, ki bi se lahko uporabil v letnih poročilih zavodov. V magistrski nalogi smo spoznali socialnovarstvene zavode v Sloveniji, osredotočili smo se na pojme uspešnosti in učinkovitosti ter na njihovo povezanost. Proučili smo nekatere metode merjenja uspešnosti in učinkovitosti, ki so delno primerni tudi za socialnovarstvene zavode in presodili, na podlagi katerih kazalnikov lahko ovrednotimo poslovanje socialnovarstvenega zavoda. V nadaljevanju dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, ali socialnovarstveni zavodi zaznavajo potrebo po merjenju uspešnosti in učinkovitosti in kako se to kaže. Sledilo je oblikovanje modela merjenja uspešnosti in učinkovitosti , ki bi bil primeren za socialnovarstvene zavode. Na podlagi anketnega vprašalnika smo ugotovili tudi, da ti zavodi ne uporabljajo nefinančnih kazalnikov, predvsem ne v povezavi s finančnimi, ker se od njih to ne zahteva v letnem poročilu, in ker ne obstaja enovit nabor kazalnikov, ki bi ga socialnovarstveni zavodi morali vključiti v letna poročila.
Keywords: socialno varstveni zavod, uspešnost, učinkovitost, model merjenja uspešnosti in učinkovitosti
Published: 12.09.2016; Views: 1211; Downloads: 245
.pdf Full text (2,26 MB)

7.
UVAJANJE REDNIH LETNIH RAZGOVOROV V SOCIALNEM VARSTVU CELJSKE REGIJE
Nadja Kotnik, 2013, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Redni letni razgovor je eden izmed osnovnih instrumentov obojestranske komunikacije. Cilj letnih razgovorov je izboljšanje posameznika – zaposlenega ali vodje, delovnih rezultatov in organizacije kot celote. Namen raziskave je bil ugotoviti željo po uvedbi rednih letnih razgovorov zaposlenih v socialno varstvenih zavodih. Metodologija raziskave: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbirali s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 8 sklopov vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 197 zaposlenih iz devetih socialno varstvenih organizacij celjske regije. Rezultate raziskave smo statistično prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word ter programskim paketom SPSS. Rezultati: Rezultati so pokazali, da starost zaposlenih ne vpliva (t= -0,154; p= 0,610) na poznavanje pomena rednih letnih razgovorov, medtem ko stopnja izobrazbe vpliva (t= -1,957; p= 0,050) na poznavanje uvedbe le-teh. Sodelavci manj pričakujejo od rednih letnih razgovorov kot vodje. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da so medsebojni odnosi v socialno varstvenih zavodih, v katerih se izvajajo redni letni razgovori, bistveno boljši (p= 0,001). Sklep: Redni letni razgovor je eden izmed kadrovskih orodij, ki je organizaciji pomoč pri razvoju kadrov, vpliva na medsebojne odnose zaposlenih in pripomore k doseganju kakovostnih storitev. Zaposleni, ki imajo možnost oblikovanja vizije organizacije so motivirani, da delo opravljajo strokovno in s posluhom za potrebe starejših.
Keywords: redni letni razgovor, komunikacija, motivacija, socialno varstveni zavod.
Published: 07.02.2014; Views: 1650; Downloads: 261
.pdf Full text (1,72 MB)

8.
Družina in dementni starostnik
Lidija Ambrož, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Demenca je bolezen starosti. Z naraščanjem starejše populacije narašča tudi število starostnikov, ki obolevajo za različnimi somatskimi in duševnimi obolenji med katerimi je najpogostejša demenca. Podatki kažejo, da po 90 letu starosti bolezen prizadene okrog 60% starostnikov. Ko starostnik ni več sposoben sam skrbeti zase, mu najprej priskoči na pomoč družina, ki pa mnogokrat nima dovolj moči in znanja, da bi lahko poskrbela za dementnega starostnika. Na koncu je namestitev v socialno varstveni zavod neizogibna. Medicinska sestra v socialno varstvenem zavodu ne prevzame odgovornosti samo do stanovalcev temveč je odgovorna tudi do najbližjih svojcev, ki velikokrat občutijo nemoč in osebni poraz, ker niso poskrbeli za svojo drago osebo. V diplomskem delu smo predstavili vidike staranja, podrobno smo opisali demenco, ter predstavili družino, ki se sooča s težavami katere so povezane z boleznijo. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi v socialno varstvenih zavodih ter predstavili vlogo medicinske sestre. V raziskovalnem delu smo na osnovi anketnega vprašalnika želeli ugotoviti kakšno je poznavanje demence med tistimi svojci, ki so za starostnika skrbeli, s kakšnimi težavami so se soočali v času bivanja v domačem okolju, ali so poiskali pomoč tudi zase, in ali poznajo programe pomoči, ki so namenjeni svojcem starostnikov z demenco. Ugotovili smo, da svojci sicer poznajo bolezen, vendar si želijo še dodatnih znanj. Med najpogostejše vzroke za namestitev v socialno varstveno ustanovo navajajo vedenjske motnje, spremenjeno osebnost ter nezmožnost, da bi lahko starostniku omogočili stalno prisotnost. Motnje, ki so posledica demence, pa kljub osveščanju še vedno v veliki meri povezujejo s samim procesom staranja.
Keywords: dementni starostnik, družina, socialno varstveni zavod
Published: 19.09.2011; Views: 2340; Downloads: 357
.pdf Full text (391,05 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica