| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OTROŠKE LJUDSKE IGRE NEKOČ V OBČINI SEVNICA IN NJIHOVA UPORABNOST DANES
Bernarda Androjna Mlakar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali in predstavili ljudske igre, ki so se včasih igrale v občini Sevnica, ter ugotavljali, kakšna sta njihova vloga in pomen v današnjem času. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otrokov razvoj, opredelili smo pojem ljudske igre in njen vpliv na gibalni razvoj, socialno učenje ter predstavili gibanje v povezovanju z drugimi področji dejavnosti in možnosti uporabe ljudskih iger na drugih področjih dejavnosti. Raziskava, ki smo jo predstavili v empiričnem delu, je pokazala, da ljudske igre, za katere imamo marsikdaj občutek, da so že nekaj preživelega, starega, med nami še živijo in niso izgubile svoje vrednosti. Ugotovili smo, da se ljudske igre na današnje otroke prenašajo pretežno v vrtcu, starši pa so se jih naučili od prijateljev. Razlika med prejšnjo in današnjo generacijo je tudi v prostoru, kjer se igrajo. Anketirani starši so se igrali predvsem v naravi, sedaj pa je ta odstotek precej manjši. Starši vlogo ljudskih iger v današnjem času vidijo pretežno v druženju z vrstniki, ohranjanju kulturne dediščine in gibanju. Opažamo, da se otroci večino iger, ki so jih poznali tudi njihovi starši, še igrajo, nekaj pa se jih je pozabilo in jih otroci ne poznajo več.
Keywords: predšolski otrok, ljudske igre, gibanje, socialno učenje, medpodročno povezovanje, vrtec, starši, kulturna dediščina.
Published: 10.09.2010; Views: 3654; Downloads: 328
.pdf Full text (351,42 KB)

2.
ZNAKOVNI JEZIK KOT OBLIKA KOMUNIKACIJE MED VZGOJITELJEM IN OTROKOM
Tadeja Kaučič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Otrok je po svoji naravi socialno bitje. S prihodom na svet skuša navezati stik z osebami v svojem neposrednem okolju. Razumevanje otrokovih potreb in interesov pa je zaradi nerazumevanja signalov za starše ali druge odrasle osebe v prvih letih otrokovega življenja mnogokrat precej težavno. V pomoč nam je predvsem čustveni izraz otroka, ki pa je kljub temu (pre)večkrat narobe razumljen. Med dojenčkom (malčkom) in odraslo osebo tako prihaja do konfliktov in frustracij. Za pisanje diplomske naloge z naslovom »Znakovni jezik kot oblika komunikacije med vzgojiteljem in otrokom« smo se odločili zaradi možnosti njene uporabe v praksi. Znakovni jezik dojenčka odpira nove možnosti za delo v prvem starostnem obdobju v vrtcih, hkrati pa se ponuja kot nadgradnja in popestritev dnevne rutine v starejših oddelkih. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodologijo dela. Deskriptivno metodo smo uporabili na nivoju opisovanja dejstev in navajanju definicij. Komparativno metodo smo uporabili na nivoju primerjanja dejstev in odnosov. V prvem delu smo se dotaknili razvoja otroka, bolj obširno pa smo obdelali socialni razvoj otroka. Problematiko smo obravnavali z vidika različnih teoretičnih pristopov. Podrobneje smo si razjasnili tudi različne komunikacijske procese, ki potekajo med otrokom in odraslimi osebami (starši, vzgojitelji). V nadaljevanju smo se osredotočili na znakovni jezik dojenčka. V diplomskem delu smo razjasnili, kaj znakovni jezik dojenčka sploh je, zakaj ga uporabljati, opredelili smo različne pojavne oblike znakovnega jezika po svetu, ocenili pa smo tudi, kdaj pričeti (oziroma prenehati) z njegovo uporabo. Ogledali smo si nekaj uporabnih gest znakovnega jezika dojenčka, ki jih lahko vpeljemo v življenje tako doma kot v vrtcu. Po preletu teoretičnih podatkov pa smo se lotili povezave znakovnega jezika dojenčka s praktičnim delom v vrtcu, ki med drugim vsebuje tudi nekaj napotkov in praktičnih dejavnosti za delo v vrtcih.
Keywords: Znakovni jezik dojenčka, socialni razvoj otroka, socialno učenje, komunikacija, predšolski otrok, dojenček, malček.
Published: 08.07.2011; Views: 2579; Downloads: 314
.pdf Full text (574,35 KB)

3.
MANAGEMENT IN KARIERNI RAZVOJ ZAPOSLENIH V SOCIALNEM VARSTVU
Timi Soršak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Besedo karierni razvoj dan danes vsak posameznik razume drugače. Če želimo razvijati svojo delovno karierno, moramo biti motivirani, imeti zastavljene določene cilje, imeti ustrezno podporo tudi od sodelavcev ter nadrejenih in kar je najpomembnejše, pripravljeni moramo biti vlagati več truda kot običajno zahteva proces dela. Pri tem ima zelo pomembno vlogo management in vodilni ljudje v organizacijah, ki imajo pomembno nalogo pri spodbujanju zaposlenih k njihovi delovni karieri in odkrivanju potencialov. V zdravstveni negi je poudarek na izobraževanju medicinski sester, predvsem diplomiranih medicinskih sester in sicer na podiplomskih študijih, kjer imajo možnost razvijati svojo delovno kariero in poklicno pot. Doktorskega študija iz zdravstvene nege v Sloveniji še nimamo, imajo pa medicinske sestre možnost doktorskega študija drugod v tujini. Namen je predstaviti organizacijo Hrastovec, opredeliti pojme socialno varstvo, zdravstvena nega, vseživljenjsko učenje, management ter karierni razvoj in predstaviti kako je karierni razvoj odvisen od dejavnikov, kot so management, vseživljenjsko učenje, zdravstvena nega, socialno varstvo, zadovoljstvo pri delu, želja po napredovanju oz. karieri, ter predvsem izdelava in izpeljava anketnega vprašalnika. V raziskavi smo uporabili kvantitativno deskriptivno metodo dela. S pomočjo anketnega vprašalnika smo anketirali 40 zaposlenih v socialno varstvenem zavodu in sicer v zdravstveni negi in oskrbi ter vodilne delavce tega zavoda, ki so predstavljali tudi naš glavni raziskovalni vzorec. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo zaposleni v socialno varstvenem zavodu Hrastovec deljene občutke glede kariernega razvoja. Določeni svoj karierni razvoj v zavodu vidijo, določeni pa te možnosti ne vidijo. Ob enem lahko ugotovimo, da zavod sicer podpira sam karierni razvoj, saj imajo organizirana razna izobraževanja, izpopolnjevanja in podobno. Iz raziskave lahko razberemo, da zaposleni v zavodu želje po kariernem razvoju imajo. Pri tem jih ovirajo nekateri negativni dejavniki, ki so prisotni med zaposleni. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo tekmovalnost med zaposlenimi. Sam karierni razvoj zaposlenih bi izboljšali, bi pri zaposlenih izboljšali z rednimi letnimi razgovori, kjer bi zaposleni videli svoje možnosti glede samega razvoja njihove kariere in kaj od njih pričakujejo zaposleni.
Keywords: Kariera, razvoj delovne kariere, management in organizacija, zdravstvena nega, socialno varstvo, vseživljenjsko učenje, pomen učenja.
Published: 27.09.2013; Views: 1566; Downloads: 256
.pdf Full text (717,33 KB)

4.
Biopsihosocialni model kronično ponavljajoče se bolečine
Zlatka Rakovec-Felser, Jernej Vidmar, Rok Holnthaner, 2009, original scientific article

Abstract: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Keywords: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Published: 10.07.2015; Views: 1364; Downloads: 79
URL Link to full text

5.
Spoznavanje čustev z vodenimi dejavnostmi v predšolskem obdobju
Patricija Brmež Palma, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo opredelili čustva kot proces, načine izražanja čustev, prepoznavanja čustev ter strategije za regulacijo in obvladovanje čustev. Pri opisu pomembnih strategij za regulacijo čustev smo izpostavili jezo, strah, žalost, ljubosumje in krivdo. Osvetlili smo pomen učenja o čustvih v predšolskem obdobju, saj to predstavlja temelj za zdravo in uspešno integracijo čustev v vsakdanjem življenju. Ugotovili smo, da je za otroke v vrtcu potrebno ustvariti primerno in spodbudno okolje, ki bo pomagalo pri izražanju čustev vsakega posameznika. V praktičnem delu naloge smo načrtovali, izvedli in evalvirali deset dnevni projekt na temo čustev, kjer so otroci skozi vodene dejavnosti spoznavali osnovna in kompleksna čustva. Pri izvedbi projekta smo spoznali, da so otroci tako doma, kakor v vrtcu premalokrat deležni seznanjanja s čustvi, zaradi česar čustva težje prepoznajo in jih posledično težje izražajo ter uravnavajo. Otroci so bili namreč v začetku projektnega dela zadržani, čustva pa so bistveno težje razlikovali in se o njih odkrito pogovarjali. Ob ugodni čustveni klimi in primerni motivaciji vzgojitelja so tekom projekta vedoželjno in brez težav usvajali znanja o čustvih. Evalvacija je pokazala, da se je po zaključku vodenih dejavnosti povečalo znanje otrok o čustvih, povečala se je tudi njihova zmožnost za besedno izražanje o tem kako se počutijo, otroci so po zaključku vodenih dejavnosti znali povedati zakaj čutijo določeno čustvo, kar pomeni, da so ga tudi brez težav prepoznali. Spoznali smo, da so otroci strategije o uravnavanju čustev dobro ponotranjili, vendar menimo, da bi bilo za še uspešnejše spoznavanje čustev potrebno pogovor in dejavnosti vpeljati v vsakotedenske učne priprave strokovnih delavcev.
Keywords: predšolska vzgoja, čustva, socialno emocionalno učenje, metode
Published: 21.09.2018; Views: 1449; Downloads: 497
.pdf Full text (1,61 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica