| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Razvoj didaktičnega modela za neformalno in formalno izobraževanje, temelječega na sodobnih tehnologijah in mobilnih aplikacijah
Tine Pajk, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Zavedati se moramo, da imamo samo eno naravno okolje, ki ga ne moremo brezmejno in brezobzirno izkoriščati. Zato potrebujemo trajnostne in okolju prijazne rešitve na vseh področjih, še posebej na področju pridelave hrane in varovanju okolja. Ključni pomen pri tem je ozaveščanje in izobraževanje na področju pridelave hrane. V doktorski disertaciji je bil razvit in preizkušen inovativni interdisciplinarni didaktični model predvsem za neformalno, lahko pa tudi formalno izobraževanje, ki temelji na interdisciplinarnem pristopu in na sodobnih tehnologijah ter mobilnih aplikacijah. Razviti didaktičen model in spletno okolje sta namenjena razvijanju novih kariernih in zaposlitvenih možnosti na trgu dela, predvsem na področju ekološkega kmetovanja. Pri tem smo dali poseben poudarek socialnemu podjetništvu, trajnostnemu razvoju in sonaravnim oblikam proizvodnje s poudarkom na ekologiji in varovanju okolja. Razviti didaktični model na osnovi sodobnih in mobilnih tehnologij bo zagotovo vplival na doseganje višjih kompetenc učečih, kot bi uporaba tako imenovanih klasičnih metod poučevanja. S sodobnim pristopom poučevanja bomo v koraku s časom tudi na področju digitalne pismenosti, digitalnih kompetenc in s potrebami gospodarstva.
Keywords: didaktični model, socialno podjetništvo, ekokmetijstvo, neformalno izobraževanje, sistem za upravljanje učenja, Moodle
Published in DKUM: 17.05.2022; Views: 526; Downloads: 75
.pdf Full text (6,61 MB)

2.
Podpora socialnega podjetništva v sloveniji s študijo primera
Ina Kek Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaključna naloga govori o socialnem podjetništvu. Za to temo smo se odločili, saj nam je bila nepoznana in smo želeli izvedeti več. V prvem delu smo razjasnili pojem podjetništvo in socialno podjetništvo. Nadaljevali smo z zastavljanjem ciljev glede diplomske naloge: seznanjenost glede socialnega podjetništva v Sloveniji in evropskih državah, začetki socialnega podjetništva v Sloveniji, torej zgodovino socialnega podjetništva. Analizirali smo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti socialnega podjetništva. Pri analizi smo ugotovili, da ima socialno podjetništvo kar nekaj pregrad, ki jih ovirajo pri razvoju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na razlike v politiki na področju socialnega podjetništva v Evropski Uniji Osredotočili smo se na politiko na področju socialnega podjetništva v Sloveniji in povzeli zakonodajno strukturo med leti 2011-2018. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na podporo, ki jo ima socialno podjetništvo v Sloveniji. Pri socialnem podjetništvu je na začetku možno dobiti razne finančne pomoči, ki pomagajo pri zagonu novega podjetja. Opravili smo analizo izbranega primera, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom. Analizirali smo Združenje socialnega podjetništva Slovenije. Intervjuvali smo Mojco Žganec Metelko, ki opravlja delo generalne sekretarke na Združenju. Gospa je s konkretnimi odgovori odgovorila na vprašanja, ter pojasnila dogajanje v socialnem podjetništvu V združenju želijo pomagati svojim članom na področju izobraževanja, raznih seminarjev, oddajanje svojih prostorov za mreženje socialnih podjetnikov med seboj, želijo biti glas socialnega podjetništva na ravni države. Pritegnilo nas je to, da so začeli iz čistega začetka, bili so med prvimi, ki so začeli na tem področju. Skozi leta so se nadgrajevali in poskušali nove stvari. Kljub temu, da niso imeli nikakršne podpore so ostali motivirani in delovni.
Keywords: Podjetništvo, socialno podjetništvo, socialni podjetniki, Združenje socialna ekonomija Slovenije, Evropska unija, Slovenija, rast.
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 794; Downloads: 110
.pdf Full text (528,98 KB)

3.
Primerjava socialnega podjetništva v Sloveniji in izbranih evropskih državah
Anja Omerzel, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Družba se skozi leta spreminja in iz leta v leto lahko opazimo, da se vedno večji pomen daje enakopravnosti in enakim možnostim za vso družbo. Tako se je tudi na področju podjetništva izoblikovala posebna zvrst le tega, imenovana socialno podjetništvo. Zmes poslovnih idej, inovacij, vključevanja ranljivejših skupin posameznikov v sam proces in skrb za okolje so sestavine, ki nas pripeljejo do socialnega oziroma družbeno naravnanega podjetja. Ker se socialno podjetništvo pojavi kot rešitev na problem lokalne, regionalne ali nacionalne skupnosti, se glede na lokalni vidik pojem socialnega podjetništva razlikuje. V delu smo povzeli in analizirali socialno podjetništvo v Sloveniji in ga primerjali z italijanskim in avstrijskim ter španskim socialno podjetništvom. Ugotovili smo, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še dokaj v povojih, saj je Zakon o socialnem podjetništvu stopil v veljavo z začetkom leta 2012, lani pa je doživel prve dopolnitve in spremembe. Optimistična napoved zaradi urejene zakonodaje in dobrih pogojev kaže na povečanje socialnega podjetništva tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah.
Keywords: socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialna izključenost, družbena odgovornost, socialni podjetnik
Published in DKUM: 23.07.2019; Views: 1190; Downloads: 155
.pdf Full text (576,76 KB)

4.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Keywords: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Published in DKUM: 28.05.2019; Views: 1156; Downloads: 131
.pdf Full text (3,50 MB)

5.
Značilnosti socialnih podjetij na praktičnem primeru slovenskih socialnih podjetij
Anja Makari, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju smo raziskovali značilnosti socialnih podjetij. V okviru teoretičnega dela smo opisali socialno podjetništvo, njegove ključne značilnosti, temelje poslovanja in financiranje. V empiričnem delu pa so bile značilnosti socialnih podjetij preverjene na podlagi anketne raziskave med slovenskimi socialnimi podjetji. Izdelali smo tudi intervju s podjetjem, ki je nedavno prekinilo status socialnega podjetja. Ugotovili smo, da je področje socialnega podjetništva v Sloveniji še mlado in nerazvito, saj je socialnih podjetij v Sloveniji izredno malo, verjetno zato, ker primanjkujejo spodbude in financiranje, poleg tega pa je zakonodaja slaba zaradi različnega tolmačenja zakonov med različnimi ministri in javnimi subjekti.
Keywords: socialna podjetja, socialno podjetništvo, socialna ekonomija, ranljive skupine, financiranje.
Published in DKUM: 07.12.2018; Views: 1065; Downloads: 138
.pdf Full text (1,05 MB)

6.
Socialno podjetništvo v Sloveniji : pravni in ekonomski vidiki
Elizabeta Zirnstein, Tina Bratkovič Kregar, 2014, original scientific article

Abstract: Prispevek analizira učinkovitost socialnega podjetništva v Sloveniji z dveh vidikov: pravnega in ekonomskega. Pravni vidik analizira pravno ureditev ustanavljanja in delovanja socialnih podjetij, kot je urejena v Zakonu o socialnem podjetništvu, ekonomski vidik pa ekonomske ukrepe, politiko in državne spodbude, namenjene za čim večjo rast in razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji. Čeprav je socialno podjetništvo v tujini postalo pomemben generator regionalnega in lokalnega razvoja, pozitivni učinki socialnega podjetništva v slovenskem prostoru še niso dosegli želene razsežnosti. Avtorici svojo kritiko slovenske ureditve socialnega podjetništva usmerjata predvsem v administrativne ovire za ustanavljanje ali preoblikovanje socialnih podjetij. Kljub pomanjkljivostim pravne ureditve pa ta sama po sebi ne more biti razlog za nizko število socialnih podjetij v Sloveniji. Avtorici ugotavljata, da je problem predvsem v neučinkoviti implementaciji zakona, ki predvideva številne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva, ki so v veliki meri ostali zgolj mrtva črka na papirju. Razlogi so tudi v slabem poznavanju in razumevanju koncepta socialnega podjetništva, nezadostnem sodelovanju med institucijami, odgovornimi za razvoj socialnega podjetništva na državni in regionalni ravni, ter pomanjkanju finančnih mehanizmov za financiranje naložb v socialna podjetja.
Keywords: Slovenija, podjetja, socialno podjetništvo, pravna ureditev, učinkovitost, razvoj
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 839; Downloads: 127
.pdf Full text (354,08 KB)

7.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO: INOVATIVNA PRILOŽNOST ZA ZAPOSLOVANJE RANLJIVIH SKUPIN
Kaja Butolen, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju je v prvi vrsti predstavljen in opredeljen sam pojem socialnega podjetništva, njegov pomen za družbo in gospodarstvo, cilji in načela, področja dejavnosti, ki so v socialno podjetje vključena ter njegove pravno organizacijske oblike. V nadaljevanju predstavljam pomen socialnega podjetništva v povezavi z zaposlovanjem ranljivih skupin. Predstavljam vse ranljive ciljne skupine, najpomembnejše pa z vidika zaposlovanja v socialnih podjetjih, katere tudi podrobneje analiziram. Zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin je predstavljeno na primeru Zavoda Zadihaj, pri katerem sem preko elektronske pošte pridobila nekatere ključne podatke o zaposlenih v podjetju. Kot avtorica želim na podlagi omenjenih podatkov predstaviti njihov pogled na socialno podjetništvo in z njim povezanim zaposlovanjem ranljivih skupin na trgu dela ter deliti njihove izkušnje na podlagi prakse, ki jih imajo na tem področju.
Keywords: Socialno podjetništvo, Zakon o socialnem podjetništvu, zaposlovanje ranljivih skupin, dolgotrajna brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Published in DKUM: 02.11.2017; Views: 1242; Downloads: 173
.pdf Full text (1,65 MB)

8.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO NA PODROČJU SPODBUJANJA UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IN RAZVOJA ZELENE EKONOMIJE V SLOVENIJI
Nina Erlih, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V času stiske ali krize se po navadi spreminjajo vrednote in navade posameznika in socialni spekter pridobi pomembnejšo vlogo, kot jo je imel do časa prelomnice. Te spremembe se odvijajo v dve smeri: prva je, ko vrednote oslabijo in kriza povzroči obsežno škodo, v drugi smeri, ki sledi prvi, pa se iščejo rešitve in podpora ob nastali škodi, morala in vrednote pa se spet okrepijo. Podobno je v poslovnem svetu, zato se je kot rezultat globalne finančne in gospodarske krize še bolj razvilo in okrepilo socialno podjetništvo. V diplomskem projektu je predstavljeno socialno podjetništvo na področju spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije v Sloveniji. Za sledljivost tematiki je ključnega pomena, da se definirajo in razložijo osnovni pojmi, zato je prvo vsebinsko poglavje namenjeno opredelitvi podjetništva in njegovi umeščenosti v slovenski prostor, trenutnim razmeram za podjetništvo v Sloveniji, narejen je pregled nad vrednotami v slovenskem podjetništvu in nekaj besed posvečenih razmeram v času krize. Drugo poglavje se osredotoča na opredelitev socialnega podjetništva doma in v tujini, narejen je pregled področij in dejavnosti poslovanja socialnih podjetij ter opisane nekatere njihove značilne posebnosti. V zadnjem poglavju je predstavljenih nekaj konkretnih primerov socialnega podjetništva na področju spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije v Sloveniji ter podrobno analiziran primer dobre prakse na tem področju, Zavod Carnus, so.p. Ugotovljeno je bilo, da se je socialno podjetništvo v Sloveniji v zadnjih letih razširilo. Vrednote, s katerimi nastopajo socialni podjetniki na tržišču, prinašajo državi le koristi, tako s finančnega kot s socialnega vidika. Z analizo podjetja Zavod Carnus, so.p. je bil potrjen njihov družbeni doprinos v obliki zaposlovanja socialno šibkejših skupin in ločevanja odpadkov.
Keywords: Socialno podjetništvo, zelena ekonomija, obnovljivi viri energije, Zavod Carnus, so.p.
Published in DKUM: 22.05.2017; Views: 999; Downloads: 105
.pdf Full text (1,15 MB)

9.
Slovensko podjetništvo v letu krize : GEM Slovenija 2009
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Ksenja Pušnik, 2010, scientific monograph

Abstract: V jedru proučevanja največje svetovne raziskave podjetništva Globalni podjetniški monitor (GEM) je posameznik in celotni spekter dejavnikov, ki vplivajo na razmerja med podjetniki, podjetništvom, družbo in njenim razvojem. Podjetja ustvarijo posamezniki, na nagnjenost posameznika k podjetništvu pa vplivajo številni dejavniki v institucionalnem okolju, odnos družbe do podjetništva, kulturne vrednote in podobno. Ti dejavniki so različni glede na stopnjo dosežene ekonomske razvitosti posamezne države. V vsakem izmed tipov gospodarstev je vloga podjetništva drugačna, kar tudi zahteva drugačen odziv ekonomske politike in politike pospeševanja podjetništva. V monografiji smo kar nekaj analiz naredili tako, da smo Slovenijo primerjali s temi tipi gospodarstev, predvsem pa z državami, ki so nam po ekonomski razvitosti ali geografski umeščenosti bliže. Krajše poglavje v monografiji smo posvetili tudi globalnemu podjetniškemu indeksu – GEI indeksu, ki omogoča, da ločeno spremljamo tri ključna področja podjetništva v posamezni državi in jih globalno primerjamo, to so odnos do podjetništva, podjetniška aktivnost in podjetniške aspiracije. Leta 2009 je bilo v raziskovanje prvič vključeno tudi socialno podjetništvo.
Keywords: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetniška aktivnost, Globalni podjetniški indeks, gospodarska kriza, socialno podjetništvo
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1522; Downloads: 192
URL Link to full text
This document has many files! More...

10.
Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do podjetništva : GEM Slovenija 2010
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, 2011, scientific monograph

Abstract: Čeravno se glede na posamezne razvojne stopnje gospodarstva in družbe spreminja pomen in vpliv različnih tipov podjetništva, je podjetništvo vselej pomembno, saj zagotavlja in omogoča razvoj. Proučevanje podjetništva zato pomeni predvsem proučevanje temeljne gonilne sile, to je podjetnika in njegovih ambicij, inovativnosti in podjetnosti, pa tudi strahov in razlogov, ki preprečujejo, da bi se usposobljeni posamezniki usmerili v podjetništvo. Globalni podjetniški monitor (GEM) , ki proučuje svetovno podjetništvo že vse od leta 1999, prav posameznikom posveča posebno pozornost in svoja spoznanja gradi na informacijah, ki jih z obširnim anketiranjem pridobiva neposredno od njih. Ti posamezniki živijo in delajo v zelo različnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in političnih okoljih, kar pomembno določa njihova hotenja in ravnanja, ki jih z našim raziskovanjem poskušamo spoznati in razumeti. Ob splošnih pogojih, ki spodbujajo ali pospešujejo podjetništvo v posamezni državi, se GEM osredotoča na tri sklope in sicer odnos do podjetništva, vključevanje v podjetniške aktivnosti in aspiracije podjetnikov. Za leto 2010 smo Slovenijo primerjali še z 58 drugimi državami iz vsega sveta.
Keywords: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniška aktivnost, podjetniške aspiracije, odnos do podjetništva
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1429; Downloads: 129
.pdf Full text (1,53 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica