Search the digital library catalog

Abstract: Zaključna naloga govori o socialnem podjetništvu. Za to temo smo se odločili, saj nam je bila nepoznana in smo želeli izvedeti več. V prvem delu smo razjasnili pojem podjetništvo in socialno podjetništvo. Nadaljevali smo z zastavljanjem ciljev glede diplomske naloge: seznanjenost glede socialnega podjetništva v Sloveniji in evropskih državah, začetki socialnega podjetništva v Sloveniji, torej zgodovino socialnega podjetništva. Analizirali smo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti socialnega podjetništva. Pri analizi smo ugotovili, da ima socialno podjetništvo kar nekaj pregrad, ki jih ovirajo pri razvoju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na razlike v politiki na področju socialnega podjetništva v Evropski Uniji Osredotočili smo se na politiko na področju socialnega podjetništva v Sloveniji in povzeli zakonodajno strukturo med leti 2011-2018. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na podporo, ki jo ima socialno podjetništvo v Sloveniji. Pri socialnem podjetništvu je na začetku možno dobiti razne finančne pomoči, ki pomagajo pri zagonu novega podjetja. Opravili smo analizo izbranega primera, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom. Analizirali smo Združenje socialnega podjetništva Slovenije. Intervjuvali smo Mojco Žganec Metelko, ki opravlja delo generalne sekretarke na Združenju. Gospa je s konkretnimi odgovori odgovorila na vprašanja, ter pojasnila dogajanje v socialnem podjetništvu V združenju želijo pomagati svojim članom na področju izobraževanja, raznih seminarjev, oddajanje svojih prostorov za mreženje socialnih podjetnikov med seboj, želijo biti glas socialnega podjetništva na ravni države. Pritegnilo nas je to, da so začeli iz čistega začetka, bili so med prvimi, ki so začeli na tem področju. Skozi leta so se nadgrajevali in poskušali nove stvari. Kljub temu, da niso imeli nikakršne podpore so ostali motivirani in delovni.
Keywords: Podjetništvo, socialno podjetništvo, socialni podjetniki, Združenje socialna ekonomija Slovenije, Evropska unija, Slovenija, rast.
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 794; Downloads: 110
Full text (528,98 KB)

Abstract: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Keywords: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Published in DKUM: 28.05.2019; Views: 1156; Downloads: 131
Full text (3,50 MB)

Abstract: Prispevek analizira učinkovitost socialnega podjetništva v Sloveniji z dveh vidikov: pravnega in ekonomskega. Pravni vidik analizira pravno ureditev ustanavljanja in delovanja socialnih podjetij, kot je urejena v Zakonu o socialnem podjetništvu, ekonomski vidik pa ekonomske ukrepe, politiko in državne spodbude, namenjene za čim večjo rast in razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji. Čeprav je socialno podjetništvo v tujini postalo pomemben generator regionalnega in lokalnega razvoja, pozitivni učinki socialnega podjetništva v slovenskem prostoru še niso dosegli želene razsežnosti. Avtorici svojo kritiko slovenske ureditve socialnega podjetništva usmerjata predvsem v administrativne ovire za ustanavljanje ali preoblikovanje socialnih podjetij. Kljub pomanjkljivostim pravne ureditve pa ta sama po sebi ne more biti razlog za nizko število socialnih podjetij v Sloveniji. Avtorici ugotavljata, da je problem predvsem v neučinkoviti implementaciji zakona, ki predvideva številne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva, ki so v veliki meri ostali zgolj mrtva črka na papirju. Razlogi so tudi v slabem poznavanju in razumevanju koncepta socialnega podjetništva, nezadostnem sodelovanju med institucijami, odgovornimi za razvoj socialnega podjetništva na državni in regionalni ravni, ter pomanjkanju finančnih mehanizmov za financiranje naložb v socialna podjetja.
Keywords: Slovenija, podjetja, socialno podjetništvo, pravna ureditev, učinkovitost, razvoj
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 839; Downloads: 127
Full text (354,08 KB)

Abstract: V času stiske ali krize se po navadi spreminjajo vrednote in navade posameznika in socialni spekter pridobi pomembnejšo vlogo, kot jo je imel do časa prelomnice. Te spremembe se odvijajo v dve smeri: prva je, ko vrednote oslabijo in kriza povzroči obsežno škodo, v drugi smeri, ki sledi prvi, pa se iščejo rešitve in podpora ob nastali škodi, morala in vrednote pa se spet okrepijo. Podobno je v poslovnem svetu, zato se je kot rezultat globalne finančne in gospodarske krize še bolj razvilo in okrepilo socialno podjetništvo. V diplomskem projektu je predstavljeno socialno podjetništvo na področju spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije v Sloveniji. Za sledljivost tematiki je ključnega pomena, da se definirajo in razložijo osnovni pojmi, zato je prvo vsebinsko poglavje namenjeno opredelitvi podjetništva in njegovi umeščenosti v slovenski prostor, trenutnim razmeram za podjetništvo v Sloveniji, narejen je pregled nad vrednotami v slovenskem podjetništvu in nekaj besed posvečenih razmeram v času krize. Drugo poglavje se osredotoča na opredelitev socialnega podjetništva doma in v tujini, narejen je pregled področij in dejavnosti poslovanja socialnih podjetij ter opisane nekatere njihove značilne posebnosti. V zadnjem poglavju je predstavljenih nekaj konkretnih primerov socialnega podjetništva na področju spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije v Sloveniji ter podrobno analiziran primer dobre prakse na tem področju, Zavod Carnus, so.p. Ugotovljeno je bilo, da se je socialno podjetništvo v Sloveniji v zadnjih letih razširilo. Vrednote, s katerimi nastopajo socialni podjetniki na tržišču, prinašajo državi le koristi, tako s finančnega kot s socialnega vidika. Z analizo podjetja Zavod Carnus, so.p. je bil potrjen njihov družbeni doprinos v obliki zaposlovanja socialno šibkejših skupin in ločevanja odpadkov.
Keywords: Socialno podjetništvo, zelena ekonomija, obnovljivi viri energije, Zavod Carnus, so.p.
Published in DKUM: 22.05.2017; Views: 999; Downloads: 105
Full text (1,15 MB)

Abstract: Čeravno se glede na posamezne razvojne stopnje gospodarstva in družbe spreminja pomen in vpliv različnih tipov podjetništva, je podjetništvo vselej pomembno, saj zagotavlja in omogoča razvoj. Proučevanje podjetništva zato pomeni predvsem proučevanje temeljne gonilne sile, to je podjetnika in njegovih ambicij, inovativnosti in podjetnosti, pa tudi strahov in razlogov, ki preprečujejo, da bi se usposobljeni posamezniki usmerili v podjetništvo. Globalni podjetniški monitor (GEM) , ki proučuje svetovno podjetništvo že vse od leta 1999, prav posameznikom posveča posebno pozornost in svoja spoznanja gradi na informacijah, ki jih z obširnim anketiranjem pridobiva neposredno od njih. Ti posamezniki živijo in delajo v zelo različnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in političnih okoljih, kar pomembno določa njihova hotenja in ravnanja, ki jih z našim raziskovanjem poskušamo spoznati in razumeti. Ob splošnih pogojih, ki spodbujajo ali pospešujejo podjetništvo v posamezni državi, se GEM osredotoča na tri sklope in sicer odnos do podjetništva, vključevanje v podjetniške aktivnosti in aspiracije podjetnikov. Za leto 2010 smo Slovenijo primerjali še z 58 drugimi državami iz vsega sveta.
Keywords: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniška aktivnost, podjetniške aspiracije, odnos do podjetništva
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1429; Downloads: 129
Full text (1,53 MB)
This document has many files! More...