| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI ZA PRIDOBIVANJE DOHODKOV JAVNIH ZAVODOV NA TRGU
Anica Pučko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podjetniško obnašanje pomeni zaznavo podjetniške priložnosti in njeno uresničitev z namenom doseganja ekonomske koristi, dobička. Za socialnega podjetnika pa je zanimiva tista podjetniška priložnost, ki poleg ekonomske koristi ponuja tudi možnost prispevati k družbeni blaginji. Podjetniško obnašanje v nepridobitni dejavnost se kaže v minimiziranju stroškov in maksimiziranju kakovosti opravljenih storitev. Javni zavodi opravljajo dve vrsti dejavnosti: javno službo in tržno dejavnost. Javna služba se opravlja kot nepridobitna dejavnost. Njen namen je proizvodnja javnih dobrih, ki je ne moremo ali ne smemo prepustiti delovanju trga. V tržni dejavnosti pa javni zavod nastopa s svojimi konkurenčnimi storitvami na trgu z namenom ustvarjanja dobička. Zaradi neusklajene in premalo natančne zakonodaje na tem področju ni enotne opredelitve katere storitve spadajo pod javno službo in katere pod tržno dejavnost. Posledično je potem tudi težje ugotavljati presežek prihodkov nad odhodki oziroma pri tržni dejavnosti dobiček. Za javne osnovne šole v Mestni občini Maribor smo ugotovili, da prihodki iz tržne dejavnosti predstavljajo majhen delež v celotnih prihodkih, ter da ne zaznavajo in ne opredeljujejo dodatnih podjetniških priložnosti. Pri tem jih omejuje obstoječa zakonodaja. Po našem mnenju ni smiselno javnim osnovnim šolam omogočiti dodatno tržno dejavnost, ker bi to vodilo k zmanjšanju kakovosti izvajanja javne službe in k povečanju razlik med zaposlenimi in samimi javnimi osnovnimi šolami.
Keywords: podjetniška priložnost, socialno podjetništvo, javne službe, javni zavodi, tržna dejavnost, javne osnovne šole
Published: 23.07.2010; Views: 1597; Downloads: 237
.pdf Full text (586,50 KB)

2.
3.
ANALIZA MOŽNOSTI VZPOSTAVITVE EKO-SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA NA KMETIJI
Vlado Časar, 2012, master's thesis

Abstract: Z opravljeno raziskavo smo preučili možnosti vzpostavitve eko-socialnega podjetništva na kmetiji. V ta namen smo razvili kalkulacije posameznih kultur v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Razviti model omogoča prilagajanje vstopnih podatkov za natančen izračun ključnih ekonomskih kazalcev (skupni prihodek, finančni rezultat, lastna cena s in brez subvencije, koeficient ekonomičnosti, prelomna cena proizvodnje in prelomna točka proizvodnje). V konvencionalnem obdobju so bili ocenjeni koeficienti ekonomičnosti (Ke) sledeči: pšenica (Ke = 1,33), ajda (Ke = 0,98), krompir (Ke = 1,32). V prvem letu preusmeritve: pšenica (Ke = 1,17), ajda (Ke = 0,98), krompir (Ke = 1,25). V drugem letu preusmeritve: pšenica (Ke = 1,22), ajda (Ke = 1,17), krompir (Ke = 1,34). V ekološkem obdobju: pšenica (Ke = 1,06), ajda (Ke = 1,23) in krompir (Ke = 1,38). Za vsako obdobje smo naredili tudi SWOT analizo, ki nam je pokazala prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti, katere lahko uporabimo pri načrtovanju poslovanja in možnosti uvedbe socialnega podjetništva na kmetiji. Raziskavo smo zaključili z analizo možnosti vzpostavitve eko-socialne kmetije.
Keywords: kalkulacija, simulacijski model, SWOT analiza, socialno podjetništvo
Published: 04.10.2012; Views: 1834; Downloads: 300 
(1 vote)
.pdf Full text (1,12 MB)

4.
VLOGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI Z VIDIKA USTVARJANJA SOCIALNE VREDNOSTI, STOPNJE INOVATIVNOSTI IN VPLIVA OKOLJA
Nataša Zakojč, 2013, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga proučuje področje socialnega podjetništva in njegove raznolike značilnosti, ki ga ločujejo od tradicionalnega oziroma klasičnega podjetništva. Socialno podjetništvo v Evropi spada v področje socialne ekonomije, ki je z makroekonomskega vidika zelo pomembna tako v človeškem kakor tudi gospodarskem smislu, saj zaposluje več kot 6,7 % zaposlenih v Evropski uniji (OECD 2010, 10). V Sloveniji je ta odstotek dosti nižji, saj se je to področje komaj pričelo razvijati. V Sloveniji obstaja veliko nerazumevanje pojma socialno podjetništvo. Velikokrat se pojem enači s prejšnjim družbenim sistemom in zato njegove prednosti dostikrat niso vidne ali pa so napačno razumljene. Prav tako obstajajo konceptualne razlike med pojmom socialnega podjetništva med različnimi državami predvsem zaradi zgodovinskih in kulturnih faktorjev, ki so značilni za posamezno regijo ali državo. Socialna podjetja se vključujejo v vse zasebne dejavnosti, ki se opravljajo v javnem interesu, so organizirane s podjetniško strategijo in katerih glavni namen ni maksimiranje dobička, ampak doseganje določenih socialnih in ekonomskih ciljev, ki preko proizvodnje izdelkov in izvajanja storitev prinašajo inovativne rešitve za probleme, s katerimi se sooča družba (Mair in Marti 2006; Nicholls 2006; Peredo in McLean 2006). V magistrski nalogi smo podrobneje proučili pojme, ki so povezani s socialnim podjetništvom, umestili socialna podjetja v gospodarstvo, primerjali štiri šole socialnega podjetništva v svetu, izpeljali enotno definicijo socialnega podjetja, predstavili učinke in dodano vrednost socialnih podjetij in pogledali razlike med evropskim socialnim podjetništvom in zahodnoameriškim. Predstavili smo področje socialne ekonomije v Sloveniji in kritično presodili njene prednosti in slabosti. Ponazorili smo področja, na katerih delujejo organizacije socialnega podjetništva v Sloveniji in analizirali podporo za potencialna socialna podjetja. Pogledali smo značilnosti Zakona o socialnem podjetništvu, ki se uporablja od leta 2012. Podobno kot v Sloveniji smo analizirali dosežke socialnih podjetij in podporo socialnim podjetjem v Veliki Britaniji. V empiričnem delu smo socialno podjetništvo v Sloveniji primerjali s socialnim podjetništvom v Veliki Britaniji, kjer se ta koncept v praksi že nekaj let uspešno udejanja. Podatke za analizo smo pridobili iz GEM baze iz leta 2009 in z lastno anketo, ki smo jo izvedli v letu 2012, kar nam je omogočilo, da smo lahko analizirali morebitni napredek na področju socialnega podjetništva v teh treh letih. V analizo smo zajeli lastnike klasičnih in lastnike socialnih podjetij. Empiričnega proučevanja socialnega podjetništva smo se lotili na ravni posameznika, na ravni podjetja in na nacionalni ravni. Hipoteze smo preverjali s pomočjo t-testa in Pearsonovega χ2 testa. Ugotovili smo, da je za socialne podjetnike v primerjavi s klasičnimi bolj verjetno, da so ženskega spola in da jih najdemo v nižjih starostnih razredih. Razlike v izobrazbi med posameznimi vrstami podjetnikov nismo uspeli dokazati. Raziskava je pokazala, da socialni podjetniki pri svojem delovanju prispevajo k ustvarjanju socialne vrednosti bolj kot klasični podjetniki, ki sledijo ekonomskim ciljem. Tako klasični kot socialni podjetniki pri svojem poslovanju sledijo okoljskim ciljem v enaki meri s tem, da je povprečje v Sloveniji v primerjavi z Veliko Britanijo nekoliko višje. Socialni podjetniki so v primerjavi s klasičnimi bolj inovativni, tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji. Pri primerjavi slovenskih socialnih podjetnikov med obema letoma, torej 2009 in 2012, smo ugotovili, da so na področju novih proizvodov ali storitev ter na področju novega načina zagotavljanja proizvodov ali storitev socialna podjetja v letu 2012 bolj inovativna od tistih v 2009. Prav tako smo uspeli dokazati, da so socialna podjetja v Veliki Britaniji v primerjavi s slovenskimi v letu 2012 bila bolj inovativna na področju novega načina proizvajanja proizvodov ali storitev in novega n
Keywords: socialna ekonomija, podjetništvo, socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialni podjetnik, GEM raziskava
Published: 18.03.2014; Views: 1764; Downloads: 491
.pdf Full text (2,83 MB)

5.
USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV REVŠČINE V SLOVENIJI S SOCIALNIM PODJETNIŠTVOM
Sara Tratnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili metode za definiranje problemov in priložnosti in metodo za generiranje idej ter podrobneje opredelili socialno podjetništvo, revščino in brezdomstvo. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo predstavili Posredovalnico rabljenih predmetov Stara roba - nova raba, ki je projekt Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice ter brezdomstvo, s katero smo v sodelovanju izvedli tehniko Zapisovanje idej. S pomočjo tehnik za spodbujanje in ustvarjalno reševanje problemov, sami smo se odločili za štiri tehnike in sicer za tehniko W (s katero smo opisali problem), tehniko PETIH ZAKAJEV (iskali rešitve), tehniko miselni vzorec (razčlenili problem) in tehniko zapisovanje idej, smo v praktičnem delu reševali problem revščine in brezdomstva v Sloveniji s socialnim podjetništvom. Ugotovili smo, da je problem povečanja brezdomstva in revščine v Sloveniji sila nevaren, saj revščina in brezdomstvo ogrožata človeka ter da je izhod iz revščine mogoč s pomočjo socialnega podjetništva. Z njim se lahko nudi stanovanjska varnost in nova delovna mesta. Potrebna bi bila tudi statistika o brezdomstvu, da bi ga lahko lažje nadzorovali, vendar je to težje izvedljivo zaradi skritega brezdomstva, saj veliko ljudi ne gre v zavetišča, kjer se lahko beleži njihovo število.
Keywords: ustvarjalno reševanje problemov, tehnika W, tehnika PETIH ZAKAJEV, tehnika miselni vzorec, tehnika zapisovanje idej, socialno podjetništvo, revščina, brezdomstvo, stanovanjska varnost, nova delovna mesta
Published: 11.11.2013; Views: 1268; Downloads: 242
.pdf Full text (1,49 MB)

6.
OBLIKOVANJE INOVATIVNEGA OKOLJA S PRIMEROM V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
Tomaž Podlesnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Razmišljati ustvarjalno in inovativno je v današnjem svetu zelo pomembno. Če želimo, da naše podjetje, organizacija ali mi sami delujemo inovativno, si moramo zagotoviti ustrezne pogoje. Ključna podlaga za ustvarjanje invencij in inovacij je inovativno okolje. V inovativnem okolju sta prisotna klima in kultura, ki nas spodbujata h kreativnosti in ustvarjalnosti. Podjetje, ki je vzpostavilo inovativno okolje, se lahko loti kreiranja inovativnih idej in procesov inoviranja. V profitnih in tudi v neprofitnih organizacijah so potrebne inovacije in inovativno razmišljanje. Zato mora vsaka organizacija in podjetje stremeti k inovativnim pristopom, da se lažje uveljavi v poslovnem svetu in tam obdrži trdno pozicijo.
Keywords: inovacija, invencija, ustvarjalno razmišljanje, inovativno okolje, socialno podjetništvo
Published: 22.11.2013; Views: 769; Downloads: 117
.pdf Full text (246,22 KB)

7.
ANALIZA IN PRIMERJAVA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA IN NJEGOVEGA POSLOVNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Suzana Cvetko, 2014, master's thesis

Abstract: Delovanje gospodarstva je podvrženo trenutnim gospodarskim trendom, ki narekujejo ekspanzivni razvoj socialnega podjetništva. Nepopolno delovanje trga ima med drugim za posledico tudi uveljavljanje netradiconalnih firm, med katere spada socialno podjetništvo, katerega uveljavitev in širjenje je mogoče opaziti predvsem v zadnjem času. Socialno podjetništvo, za razliko od tradicionalnega pojmovanja podjetništva, ki se ukvarja z ozko izpolnitvijo strogih finančnih ciljev, spodbuja logika solidarnosti, ki ustvarja socialno kohezijo in blaginjo. To pa kaže na pomembno vlogo in moč, ki jo ima podjetništvo v sedanji globalni gospodarski krizi. Da bi bolje razumeli pojav socialnih podjetij, je v okviru magistrske naloge opravljena analiza socialnega podjetništva v Sloveniji in na Hrvaškem ter PESTLE analiza teh dveh izbranih okolij. Na podlagi pridobljenih analiziranih podatkov je bila izvedena primerjava o vplivih okolja na pojav socialnega podjetništva v Sloveniji in na Hrvaškem. Z analizo smo ugotavljali razlikovanje socialnega podjetništva v omenjenih državah in njegovega vplivnega okolja. Okolje v Sloveniji ni bolj spodbudno za socialno podjetništvo, kot na Hrvaškem. Glede na analizo je socialno podjetništvo bolj prisotno na Hrvaškem kot v Sloveniji. Z raziskavo ugotavljamo, da je okolje pomemben dejavnik, ki vpliva na nastajanje socialnega podjetništva, vendar pa ni edini. V okolju imajo pomembno vlogo snovalci gospodarskih politik, kar je moč zaznati tudi pri spodbujanju socialnih podjetniških tveganj.
Keywords: netradiconalne firme, socialno podjetništvo, analiza socialnega podjetništva, PESTLE analiza okolja, Slovenija, Hrvaška
Published: 11.03.2014; Views: 1223; Downloads: 229
.pdf Full text (787,44 KB)

8.
ZNAČILNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA: PRIMER PROJEKTA
Polona Petrej, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega seminarja je bil, da izvemo kaj je socialno podjetništvo, kdo so socialni podjetniki, kakšna je razlika med »klasičnim« in socialnim podjetništvom, kdo pomaga pri samem razvoju socialnih podjetij/projektov pri nas. Da bi vse to izvedeli, smo se tega lotili na 2 načina; na teoretični in empirični način, torej, diplomski seminar smo razčlenili na dva dela, v empiričnem delu smo uporabili študijo primera. Pri prvem delu, teoretičnem smo se seznanili z osnovnimi pojmi o podjetništvu, spoznali razliko med »klasičnim« in socialnim podjetništvom, ugotovili kakšno je stanje na področju socialnega podjetništva v Sloveniji, kakšne so njegove značilnosti, kakšna je vloga socialnega podjetništva v Evropski uniji, se pobližje spoznali z zakonodajo in vlogo države pri doseganju razvojnih ciljev. V drugem, empiričnem delu smo uporabili študijo primera na projektu Tekstilnica iz Koroške regije. Izvedli smo intervju z ustanoviteljema projekta Tekstilnica na Koroškem. Z raziskavo smo izvedeli, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še vedno manj razvito kot v drugih državah zaradi same tradicije in razumevanja podjetniške svobode, zaradi zapletene zakonodaje in dostopnosti do kapitala. Namen socialnih podjetij je, da nudijo možnost zaposlitve težje zaposljivih oseb, ter jim s tem zagotovijo socialno varnost. Ljudi izobrazijo do tiste mere, da so samostojni, da imajo sami občutek, da lahko veliko naredijo za podjetje in so zadovoljni z delovnimi pogoji.
Keywords: Ključne besede: Socialno podjetništvo, podjetništvo, socialno podjetništvo v Sloveniji, zakonodaja, ministrstva, občine, socialni projekt.
Published: 21.10.2014; Views: 1341; Downloads: 178
.pdf Full text (993,55 KB)

9.
MOŽNOSTI VSTOPA NA TUJE TRGE NA PRIMERU PODJETJA AWOODTURE
Urša Orličnik, 2014, master's thesis

Abstract: Danes pojavljanje podjetja samo na domačem trgu ni več dovolj. Spremembe okolja, naraščanje konkurence ter hiter tehnološki napredek, silijo podjetja k nenehnemu prilagajanju in iskanju novih priložnosti tako na domačem kot tudi na tujem trgu. Internacionalizacija podjetja tako postaja vedno bolj pomemembna za preživetje podjetja. Internacionalizacija se v najširšem smislu nanaša na vse oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Je dinamičen proces, kateremu nujno sledi sprememba stanja podjetja. Sicer je postopen in dolgotrajen proces, vednar se je s pomočjo sodobne tehnologije in globalizacije bistveno pospešil. V magistrskem delu smo preučili teoretična spoznanja procesa internacionalizacije in na podlagi teorije analizirali možnosti vstopa na tuje trge na primeru podjetja Awoodture. V zadnjem času se zanimanje za socialno podjetništvo hitro povečuje. Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki krepi družbeno solidarnost. Primarni cilj socialnega podjetništva je ustvarjanje novih delovnih mest za skupine ljudi, ki so ranljive in imajo manjše možnosti zaposlovanja. Podjetje Awoodture za izdelavo svojih proizodov potrebuje šivilje, ki predstavljajo skupino težje zaposljivih oseb, sploh v Koroški regiji, katera je občutila precejšne posledice gospodarske krize. Analzirali smo spodbude in olajšave, ki jih omogoča oblika socialnega podjetja ter oblika ustanovitve družbe z omejeno odgovornotjo in na podlagi analize določili ustrezno obliko ustanovitve podjetja Awoodture. Podjetje Awodture trenutno še ni ustanovljeno. Podjetje bo delovalo v panogi modne industrije, glavni izdelki pa bodo visokokakovostne tehnološke usnjene ženske in moške torbe in ostali modni dodatki, kot so denarnice, obeski za ključe, ovitki za telefon, itd. Zavedamo se, da je domači trg za podjetje premajhen, zato smo v magistrskem delu analizirali možnosti vstopa podjetja na tuje trge in poiskali, katera oblika in trgi bi bili najprimernejši za začetno fazo obstoja podjetja Awoodture.
Keywords: internacionalizacija, proces internacionalizacije, oblike internacionalizacije, socialno podjetništvo, socialni podjetnik, podjetje Awoodture
Published: 29.07.2014; Views: 1081; Downloads: 422
.pdf Full text (2,71 MB)

10.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO TER ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V SLOVENIJI: ŠTUDIJA PRIMERA
Suzana Hojsak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo podrobneje proučevali socialno podjetništvo in zaposlovanje invalidov. Razdelili smo ga na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo proučili pojme podjetništvo in podjetnik, kakor jih vidijo različni avtorji, motivacijo za podjetništvo, saj se nekateri za to pot odločijo zaradi razmer na trgu, drugi zaradi izgube službe ... Prikazali smo tudi mite in resnico o podjetnikih ter demografske značilnosti slovenskega podjetništva. Ugotovili smo, da je socialno podjetništvo takšna oblika podjetništva, ki je velikokrat namenjena predvsem zaposlovanju oseb, ki so težje zaposljive. Osredotočili smo se na zaposlovanje invalidov, njihove možnosti dela in kakšne dolžnosti imajo podjetja, ki jih zaposlujejo. V empiričnem delu smo se osredotočili na podjetja, ki zaposlujejo invalide. Prikazali smo, koliko imamo v Sloveniji invalidov, kateri so brezposelni, delovno aktivni in koliko jih je zaposlenih v invalidskih podjetjih. Podatke smo grafično prikazali večinoma za obdobje od 2009 do 2013. Natančneje smo predstavili tudi značilnosti podjetja Ino d. o. o., v katerem v strukturi zaposlenih invalidi predstavljajo več kot 50 % zaposlenih. Problem povečanja števila invalidov v Sloveniji ni zanemarljiv; predvsem je zaskrbljujoče, da je iz leta v leto več brezposelnih invalidov. Od leta 2009 do leta 2013 je brezposelnost invalidov narasla za 27 %. Vse to pomeni, da obstaja velika potreba po zaposlovanju invalidov v Sloveniji ter po nastajanju invalidskih podjetij, zato tudi sklad Republike Slovenije zagotavlja za zaposlovanje invalidov vrsto finančnih sredstev.
Keywords: podjetništvo, podjetnik, socialno podjetništvo, zaposlovanje invalidov
Published: 09.07.2015; Views: 597; Downloads: 129
.pdf Full text (1,30 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica