1. Socialno podjetništvo in mladi v Savinjski regiji: primerjalna analiza in razvoj priporočil na regijski ravniMaja Rehar, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali socialno podjetništvo in podjetništvo mladih na evropski, nacionalni in regijski ravni. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali osnove podjetništva v ekonomski teoriji in se nato posvetili vključujočemu podjetništvu, ki se osredotoča na ranljive skupine, kot so invalidi, starejši, priseljenci, ženske in mladi. V raziskavi smo strukturirano proučili podjetništvo mladih, saj so bili mladi vrsto let v javnih razpravah zapostavljeni. Obravnavali smo starostno kategoriziranje mladih in opredelili podjetniške izzive, s katerimi se mladi soočajo v večji meri kot preostali podjetniki. Ugotovili smo, da je uspeh mladih podjetnikov pomembno odvisen od nabora osebnih, družinskih, izobraževalnih in okolijskih dejavnikov. Nadaljevali smo s proučevanjem socialnega podjetništva, ki je razkrilo, da je zakonodaja v Sloveniji in Evropi usmerjena k spodbujanju socialnih podjetij s ciljem pozitivnega družbenega učinka, nepridobitnosti in reinvestiranju presežkov. Empirični del je sestavljen iz primarne raziskave in primerjalne analize. V okviru prve smo raziskali področje podjetništva mladih v Savinjski regiji, kjer so nas zanimali predvsem njihovi pogledi na podjetništvo, vključno s socialnim. Predvsem nas je zanimalo naslednje: odnos do finančnih in družbenih donosov podjetij, motivacijski dejavniki za podjetniško udejstvovanje, poznavanje socialnega podjetništva, prepreke, ki jih oddaljujejo od podjetniške namere in mnenje o delu Evropske unije. V drugem delu empiričnega dela magistrske naloge smo izvedli primerjalno analizo primarnih in sekundarnih podatkov. Primarni podatki so predstavljali izsledke prvega dela empiričnega raziskovanja, sekundarni podatki pa so bili pridobljeni iz raziskave Flash Eurobarometer (2023). S to primerjavo smo ugotavljali vzorčne povezave med primarnim in sekundarnim virom podatkov. Pri tem smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti mladi v Savinjski regiji, Sloveniji in tudi v Evropi izkazujejo zmerno zanimanje za socialno podjetništvo, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in kapitala. Glavni zavirajoči dejavnik za podjetništvo med mladimi v Savinjski regiji, to je pomanjkanje kapitala ali sredstev za samozaposlitev, pa je bistveno višji v primerjavi s povprečjem Slovenije ter Evrope. Ta študija potrjuje, da so prizadevanja za spodbujanje podjetništva med mladimi ključna za razvoj dinamične in socialno odgovorne ekonomije.
Keywords: socialno podjetništvo, socialno podjetje, podjetništvo mladih, vključujoče podjetništvo
Published in DKUM: 16.07.2024; Views: 170; Downloads: 70
 Full text (2,42 MB) |
2. Primerjava posebnosti računovodenja v invalidskih podjetjih in socialnih podjetjihLucija Kadiš, 2022, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji je za zaposlitev invalidov zelo dobro preskrbljeno predvsem s pomočjo različnih programov, državnih pomoči in ukrepov, ki se nudijo podjetjem. Zaposlitev invalidom podjetjem naj nebi predstavljalo le dodaten prihodek, temveč izboljšanje položajev invalidov in njihovo vključevanje v družbo. Z pomočmi države podjetjem, lahko postanejo invalidi zelo zanimivi in iskani kader za različna podjetja. Namen diplomskega dela je prikazati delovanje invalidskih in socialnih podjetjih, ter razliko med njimi. V diplomsko delu smo spoznali delovanje invalidskih in socialnih podjetjih, začetek pridobitve statusa invalidskega in socialnega podjetja, pogoje, prenehanje delovanje ter posebnosti računovodstva in razlike med invalidskim in socialnim podjetjem.
Ugotovili smo, da je ustanovitev invalidskega podjetja težja, kot ustanovitev socialnega podjetja. Čeprav v zadnjih letih število socialnih podjetjih narašča. Tako socialno, kot invalidsko podjetje ima posebnosti računovodenja.
Keywords: Invalidi, invalidsko podjetje, socialno podjetje, kvote.
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 524; Downloads: 92
Full text (1,34 MB) |
3. SIST ISO 26000:2010 KOT ORODJE ZA VPELJAVO DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJEAnja Pibernik, 2019, master's thesis Abstract: Podjetja se v današnjem času zavedajo, da sam dobiček ne pomeni tudi uspešnosti. Zaradi pritiska družbe, okoljskih problematik in fluktuacije zaposlenih so primorana začeti razmišljati o svojih vplivih znotraj in zunaj podjetja. Posledično se morajo obnašati odgovorno in etično. Družbena odgovornost podjetja je pojem, ki se ga danes veliko ljudi zaveda in skuša vpeljati v svoje poslovanje. Namen magistrskega dela je, spoznati omenjeni koncept in različne poglede znanstvenikov nanj. Na podlagi pereče tematike organizacija ISO v letu 2010 objavi mednarodni standard ISO 26000:2010, ki ponuja smernice za vpeljavo družbene odgovornosti. Standard skozi delo tudi podrobneje spoznamo. Za lažje razumevanje družbene odgovornosti in njeno vpeljavo v podjetje smo pripravili tudi analizo skladnosti s standardom SIST ISO 26000:2010, da ugotovimo, ali je primerno managersko orodje in kakšne so njegove omejitve. Družbeno odgovornost podjetja lahko uspešno uvedejo v podjetje, s pomočjo standarda SIST ISO 26000:2010. Standard ponuja smernice za področja, na katera je potrebno preusmeriti pozornost, da družbeno odgovornost integriramo v poslovanje. Zaradi svoje splošne sestave, pa je primeren za vse vrste in velikosti organizacij. Opozarja na pomembnost vključevanja zunanjih in notranjih deležnikov, ki so pomembni pri družbeno odgovornem ravnanju in podpori, ter spodbuja k rednem poročanju o napredku družbene odgovornosti podjetja.
Keywords: družbena odgovornost podjetij, SIST ISO 26000:2010, managersko orodje, socialno podjetje
Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 1773; Downloads: 280
Full text (1,36 MB) |
4. Primerjava socialnega podjetništva v Sloveniji in izbranih evropskih državahAnja Omerzel, 2019, undergraduate thesis Abstract: Družba se skozi leta spreminja in iz leta v leto lahko opazimo, da se vedno večji pomen daje enakopravnosti in enakim možnostim za vso družbo. Tako se je tudi na področju podjetništva izoblikovala posebna zvrst le tega, imenovana socialno podjetništvo. Zmes poslovnih idej, inovacij, vključevanja ranljivejših skupin posameznikov v sam proces in skrb za okolje so sestavine, ki nas pripeljejo do socialnega oziroma družbeno naravnanega podjetja.
Ker se socialno podjetništvo pojavi kot rešitev na problem lokalne, regionalne ali nacionalne skupnosti, se glede na lokalni vidik pojem socialnega podjetništva razlikuje. V delu smo povzeli in analizirali socialno podjetništvo v Sloveniji in ga primerjali z italijanskim in avstrijskim ter španskim socialno podjetništvom. Ugotovili smo, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še dokaj v povojih, saj je Zakon o socialnem podjetništvu stopil v veljavo z začetkom leta 2012, lani pa je doživel prve dopolnitve in spremembe. Optimistična napoved zaradi urejene zakonodaje in dobrih pogojev kaže na povečanje socialnega podjetništva tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah.
Keywords: socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialna izključenost, družbena odgovornost, socialni podjetnik
Published in DKUM: 23.07.2019; Views: 1889; Downloads: 211
Full text (576,76 KB) |
5. PRIMERJAVA RAČUNOVODSTVA V SOCIALNEM PODJETJU ORGANIZIRANEM KOT ZADRUGA V SLOVENIJI, ITALIJI IN NA HRVAŠKEMSimon Sedmak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zadružništvo in podjetništvo, prihodnost sinergije. V času globalizacije in vse hitrejše gospodarske rasti so vidne socialne razlike na vseh področjih. Zadruge v obliki socialnega podjetništva so pravnostatusna oblika poslovanja. Zaradi večjega števila članov se zadruga kot socialno podjetje lažje bori proti krizi in vse večji konkurenci na trgu. Vendar so v državah Evropske unije glede zadrug velike razlike, saj dajejo članice za poslovanje teh organizacij različne spodbude. V Italiji so deležne močne podpore tako pri financiranju kot pri velikem zniževanju davčnih obveznosti, medtem ko je v Sloveniji vlada sicer predlagala tovrstne projekte, vendar niso v zadostni meri podprti, da bi jih bilo mogoče aktivno izvajati. Na Hrvaškem so ukrepi na tem področju, četudi je tudi ta država članica Evropske unije, še v povojih. Razvoj socialnih politik na evropskih tleh bi moral biti dolgoročen, zelo aktiven in hitro izvedljiv. Če bi bilo tako, bi se socialno-podjetniške pobude razvijale v še večji meri.
Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva. Ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb in opravlja družbeno koristne dejavnosti. Zadružništvo se pojavlja kot ena od ključnih oblik socialnega podjetništva in je ena od možnih alternativ tradicionalnega podjetništva. Zadruge so opredeljene kot organizacije posebne vrste, za katere veljajo na področju računovodenja tudi določene posebnosti.
Keywords: socialno podjetništvo, zadružništvo, poslovanje, računovodenje, pravnostatusne oblike, zadruga kot socialno podjetje in evropska zadruga
Published in DKUM: 25.08.2016; Views: 1153; Downloads: 120
Full text (906,31 KB) |
6. Posebnosti računovodenja v slovenskih socialnih podjetjihAndreja Lutar-Skerbinjek, 2013, professional article Abstract: V Sloveniji je bila z Zakonom o socialnem podjetništvu uvedena nova oblika podjetja, to je socialno podjetje. Ker ni nujno, da se podjetje ukvarja samo z dejavnostjo socialnega podjetništva, ampak zakon dovoljuje, da se lahko ukvarja tudi z drugo dejavnostjo, je treba spremljati stroške, prihodke in odhodke posebej za dejavnost socialnega podjetništva in posebej za drugo dejavnost. Prav tako obstajajo posebnosti, povezane s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev, in posebne oblike računovodskih izkazov. K računovodskim izkazom morajo socialna podjetja priložiti tudi ustrezna razkritja in pojasnila. V prispevku so predstavljene posebnosti računovodenja v socialnem podjetju, ki so podrobno opredeljene v Zakonu o socialnem podjetništvu in v Slovenskem računovodskem standardu 40 - Računovodske rešitve v socialnih podjetjih.
Keywords: podjetje, socialno podjetništvo, računovodstvo, sredstva, obveznosti, stroški, odhodek, prihodek, računovodski izkazi
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1228; Downloads: 64
 Link to full text |
7. ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEBKatja Jagodic, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali problem zaposlovanja invalidov. Osredotočili smo se na rizično skupino, ki je že v času gospodarske rasti težko dobila delo. Po opredelitvi pojma »invalid« in »delovni invalid« smo opredelili še zakone na področju zaposlovanja invalidov. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je osrednji, ki je povečal število zaposlitev invalidov in omogočil njihovo bolj enakovredno udeležbo na trgu dela. Za spodbujanje zaposlovanja invalidov v Sloveniji so na podlagi tega zakona ustanovili tudi poseben sklad, ki podjetjem omogoča predvsem finančno pomoč. T. i. kvotni sistem iz tega zakona določa najmanjše število zaposlenih invalidov v podjetju. Invalidi se zaposlujejo v invalidskih in socialnih podjetjih. Invalidska podjetja prejemajo vrsto ugodnosti in spodbud pri zaposlovanju invalidov, kar velja tudi za socialna. Pri socialnih podjetjih moramo poudariti še posebno spodbudo za poslovodenje, s katero so upravičena do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja poslovodnih oseb. V praksi je za invalide značilno, da pogosto opravljajo slabša dela, ki so nezahtevna, monotona in seveda slabo plačana. V zaključku naloge smo zato poudarili njihovo bolj kvalitetno izobraževanje. Menimo namreč, da bi jim boljša izobrazba omogočila določen osebni napredek in razvoj, s katerim bi dobili bolj kvalitetno delo.
Keywords: - invalid, - delovni invalid, - zaposlovanje invalidov, - invalidsko podjetje, - socialno podjetje.
Published in DKUM: 23.06.2015; Views: 2023; Downloads: 519
Full text (886,29 KB) |
8. |
9. MOŽNOSTI VSTOPA NA TUJE TRGE NA PRIMERU PODJETJA AWOODTUREUrša Orličnik, 2014, master's thesis Abstract: Danes pojavljanje podjetja samo na domačem trgu ni več dovolj. Spremembe okolja, naraščanje konkurence ter hiter tehnološki napredek, silijo podjetja k nenehnemu prilagajanju in iskanju novih priložnosti tako na domačem kot tudi na tujem trgu. Internacionalizacija podjetja tako postaja vedno bolj pomemembna za preživetje podjetja. Internacionalizacija se v najširšem smislu nanaša na vse oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Je dinamičen proces, kateremu nujno sledi sprememba stanja podjetja. Sicer je postopen in dolgotrajen proces, vednar se je s pomočjo sodobne tehnologije in globalizacije bistveno pospešil. V magistrskem delu smo preučili teoretična spoznanja procesa internacionalizacije in na podlagi teorije analizirali možnosti vstopa na tuje trge na primeru podjetja Awoodture.
V zadnjem času se zanimanje za socialno podjetništvo hitro povečuje. Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki krepi družbeno solidarnost. Primarni cilj socialnega podjetništva je ustvarjanje novih delovnih mest za skupine ljudi, ki so ranljive in imajo manjše možnosti zaposlovanja. Podjetje Awoodture za izdelavo svojih proizodov potrebuje šivilje, ki predstavljajo skupino težje zaposljivih oseb, sploh v Koroški regiji, katera je občutila precejšne posledice gospodarske krize. Analzirali smo spodbude in olajšave, ki jih omogoča oblika socialnega podjetja ter oblika ustanovitve družbe z omejeno odgovornotjo in na podlagi analize določili ustrezno obliko ustanovitve podjetja Awoodture.
Podjetje Awodture trenutno še ni ustanovljeno. Podjetje bo delovalo v panogi modne industrije, glavni izdelki pa bodo visokokakovostne tehnološke usnjene ženske in moške torbe in ostali modni dodatki, kot so denarnice, obeski za ključe, ovitki za telefon, itd. Zavedamo se, da je domači trg za podjetje premajhen, zato smo v magistrskem delu analizirali možnosti vstopa podjetja na tuje trge in poiskali, katera oblika in trgi bi bili najprimernejši za začetno fazo obstoja podjetja Awoodture.
Keywords: internacionalizacija, proces internacionalizacije, oblike internacionalizacije, socialno podjetništvo, socialni podjetnik, podjetje Awoodture
Published in DKUM: 29.07.2014; Views: 2533; Downloads: 563
Full text (2,71 MB) |
10. VLOGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI Z VIDIKA USTVARJANJA SOCIALNE VREDNOSTI, STOPNJE INOVATIVNOSTI IN VPLIVA OKOLJANataša Zakojč, 2013, master's thesis Abstract: Magistrska naloga proučuje področje socialnega podjetništva in njegove raznolike značilnosti, ki ga ločujejo od tradicionalnega oziroma klasičnega podjetništva. Socialno podjetništvo v Evropi spada v področje socialne ekonomije, ki je z makroekonomskega vidika zelo pomembna tako v človeškem kakor tudi gospodarskem smislu, saj zaposluje več kot 6,7 % zaposlenih v Evropski uniji (OECD 2010, 10). V Sloveniji je ta odstotek dosti nižji, saj se je to področje komaj pričelo razvijati. V Sloveniji obstaja veliko nerazumevanje pojma socialno podjetništvo. Velikokrat se pojem enači s prejšnjim družbenim sistemom in zato njegove prednosti dostikrat niso vidne ali pa so napačno razumljene. Prav tako obstajajo konceptualne razlike med pojmom socialnega podjetništva med različnimi državami predvsem zaradi zgodovinskih in kulturnih faktorjev, ki so značilni za posamezno regijo ali državo.
Socialna podjetja se vključujejo v vse zasebne dejavnosti, ki se opravljajo v javnem interesu, so organizirane s podjetniško strategijo in katerih glavni namen ni maksimiranje dobička, ampak doseganje določenih socialnih in ekonomskih ciljev, ki preko proizvodnje izdelkov in izvajanja storitev prinašajo inovativne rešitve za probleme, s katerimi se sooča družba (Mair in Marti 2006; Nicholls 2006; Peredo in McLean 2006).
V magistrski nalogi smo podrobneje proučili pojme, ki so povezani s socialnim podjetništvom, umestili socialna podjetja v gospodarstvo, primerjali štiri šole socialnega podjetništva v svetu, izpeljali enotno definicijo socialnega podjetja, predstavili učinke in dodano vrednost socialnih podjetij in pogledali razlike med evropskim socialnim podjetništvom in zahodnoameriškim. Predstavili smo področje socialne ekonomije v Sloveniji in kritično presodili njene prednosti in slabosti. Ponazorili smo področja, na katerih delujejo organizacije socialnega podjetništva v Sloveniji in analizirali podporo za potencialna socialna podjetja. Pogledali smo značilnosti Zakona o socialnem podjetništvu, ki se uporablja od leta 2012. Podobno kot v Sloveniji smo analizirali dosežke socialnih podjetij in podporo socialnim podjetjem v Veliki Britaniji.
V empiričnem delu smo socialno podjetništvo v Sloveniji primerjali s socialnim podjetništvom v Veliki Britaniji, kjer se ta koncept v praksi že nekaj let uspešno udejanja. Podatke za analizo smo pridobili iz GEM baze iz leta 2009 in z lastno anketo, ki smo jo izvedli v letu 2012, kar nam je omogočilo, da smo lahko analizirali morebitni napredek na področju socialnega podjetništva v teh treh letih. V analizo smo zajeli lastnike klasičnih in lastnike socialnih podjetij. Empiričnega proučevanja socialnega podjetništva smo se lotili na ravni posameznika, na ravni podjetja in na nacionalni ravni. Hipoteze smo preverjali s pomočjo t-testa in Pearsonovega χ2 testa.
Ugotovili smo, da je za socialne podjetnike v primerjavi s klasičnimi bolj verjetno, da so ženskega spola in da jih najdemo v nižjih starostnih razredih. Razlike v izobrazbi med posameznimi vrstami podjetnikov nismo uspeli dokazati.
Raziskava je pokazala, da socialni podjetniki pri svojem delovanju prispevajo k ustvarjanju socialne vrednosti bolj kot klasični podjetniki, ki sledijo ekonomskim ciljem. Tako klasični kot socialni podjetniki pri svojem poslovanju sledijo okoljskim ciljem v enaki meri s tem, da je povprečje v Sloveniji v primerjavi z Veliko Britanijo nekoliko višje.
Socialni podjetniki so v primerjavi s klasičnimi bolj inovativni, tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji. Pri primerjavi slovenskih socialnih podjetnikov med obema letoma, torej 2009 in 2012, smo ugotovili, da so na področju novih proizvodov ali storitev ter na področju novega načina zagotavljanja proizvodov ali storitev socialna podjetja v letu 2012 bolj inovativna od tistih v 2009. Prav tako smo uspeli dokazati, da so socialna podjetja v Veliki Britaniji v primerjavi s slovenskimi v letu 2012 bila bolj inovativna na področju novega načina proizvajanja proizvodov ali storitev in novega n
Keywords: socialna ekonomija, podjetništvo, socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialni podjetnik, GEM raziskava
Published in DKUM: 18.03.2014; Views: 3248; Downloads: 618
Full text (2,83 MB) |
