1. Aspergerjev sindrom razvoj protokola za vedenjske modifikacijeAnja Špur, 2022, master's thesis Abstract: Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke.
Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni.
V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj.
Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.
Keywords: Aspergerjev sindrom, pomoč učiteljem, vključevanje v socialno in učno okolje, prilagoditve, program
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 726; Downloads: 110
 Full text (986,96 KB) |
2. Vloga skupin starih ljudi za samopomoč v socialno varstvenem zavoduBarbara Obreht, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo ugotavljali kaj stanovalcem socialno varstvenega zavoda pomeni skupina starih ljudi za samopomoč in če pripomore k bolj kakovostnemu bivanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, vključeni so bili starostniki, ki v socialno varstvenem zavodu obiskujejo skupine za samopomoč. Večina članov se srečanj udeležuje enkrat tedensko in skupini so se pridružili z razlogom, da se med seboj bolje spoznajo. Skupina jim pomeni oporo in jim omogoča zagotavljanje potreb po medčloveških odnosih. Stari ljudje se še vedno radi družijo in pogovor, ki je temeljna dejavnost skupin za samopomoč, jim pomeni zelo veliko. Rezultati nam torej pokažejo, da so skupine starih ljudi v socialno varstvenem zavodu dobro obiskane in da zadovoljujejo nematerialne potrebe starih ljudi. Na kakovost življenja starih ljudi vplivajo pozitivno in pripomorejo k boljšemu bivanju v socialno varstvenem zavodu.
Keywords: Starost, nematerialne potrebe, druženje, socialno varstveno okolje, oskrba.
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 1367; Downloads: 124
Full text (1,03 MB) |
3. Inteligentnost serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMark Butenko Černe, 2019, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja.
V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Keywords: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 1668; Downloads: 233
Full text (1022,58 KB) |
4. Sprejetost pacientov s shizofrenijo v družbenem okoljuJan Rotar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča in namen: Shizofrenija je ena izmed bolj stigmatiziranih bolezni. V diplomskem delu smo ugotavljali v kolikšni meri je socialna distanca pacientov s shizofrenijo posledica prepričanj in stereotipov o sami bolezni. Opredelili smo tudi kako demografija anketirancev vpliva na sprejetost pacientov s shizofrenijo.
Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena preko spletnega portala 1ka spletne ankete. Zbiranje rezultatov je potekalo v prvem tednu novembra 2018. Anketa je zajemala 12 vprašanj. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali v računalniškem programu IBM SPSS.
Rezultati: V anketi je sodelovalo 908 oseb iz celotne Slovenije, od tega 436 (48 %) moških in 472 (52 %) žensk. Četrtina anketiranih poroča negativno prikazovanje shizofrenije v medijih. Le 50 (5,5 %) anketiranih je mnenja, da so pacienti s shizofrenijo nevarni. Izražanje socialne distance se je večalo s stopnjevanjem k tesnejši interakciji in stikom s pacientom. Najvišje izražena socialna distanca se je pokazala pri 390 (43 %) anketirancih, ki se ne bi poročili s pacientom, ki ima shizofrenijo.
Diskusija in zaključek: Seznanjenost o duševni motnji shizofreniji je površna zato priporočamo spodbujanje promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj po Sloveniji za zmanjšanje stigmatizacije do pacientov s shizofrenijo.
Keywords: shizofrenija, socialno okolje, stigma, socialna distanca, družben odnos
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1718; Downloads: 250
Full text (1,43 MB) |
5. Slovensko podjetništvo v letu krize : GEM Slovenija 2009Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Ksenja Pušnik, 2010, scientific monograph Abstract: V jedru proučevanja največje svetovne raziskave podjetništva Globalni podjetniški monitor (GEM) je posameznik in celotni spekter dejavnikov, ki vplivajo na razmerja med podjetniki, podjetništvom, družbo in njenim razvojem. Podjetja ustvarijo posamezniki, na nagnjenost posameznika k podjetništvu pa vplivajo številni dejavniki v institucionalnem okolju, odnos družbe do podjetništva, kulturne vrednote in podobno. Ti dejavniki so različni glede na stopnjo dosežene ekonomske razvitosti posamezne države. V vsakem izmed tipov gospodarstev je vloga podjetništva drugačna, kar tudi zahteva drugačen odziv ekonomske politike in politike pospeševanja podjetništva. V monografiji smo kar nekaj analiz naredili tako, da smo Slovenijo primerjali s temi tipi gospodarstev, predvsem pa z državami, ki so nam po ekonomski razvitosti ali geografski umeščenosti bliže. Krajše poglavje v monografiji smo posvetili tudi globalnemu podjetniškemu indeksu – GEI indeksu, ki omogoča, da ločeno spremljamo tri ključna področja podjetništva v posamezni državi in jih globalno primerjamo, to so odnos do podjetništva, podjetniška aktivnost in podjetniške aspiracije. Leta 2009 je bilo v raziskovanje prvič vključeno tudi socialno podjetništvo.
Keywords: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetniška aktivnost, Globalni podjetniški indeks, gospodarska kriza, socialno podjetništvo
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 2010; Downloads: 209
 Link to full text
This document has many files! More... |
6. Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do podjetništva : GEM Slovenija 2010Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, 2011, scientific monograph Abstract: Čeravno se glede na posamezne razvojne stopnje gospodarstva in družbe spreminja pomen in vpliv različnih tipov podjetništva, je podjetništvo vselej pomembno, saj zagotavlja in omogoča razvoj. Proučevanje podjetništva zato pomeni predvsem proučevanje temeljne gonilne sile, to je podjetnika in njegovih ambicij, inovativnosti in podjetnosti, pa tudi strahov in razlogov, ki preprečujejo, da bi se usposobljeni posamezniki usmerili v podjetništvo. Globalni podjetniški monitor (GEM) , ki proučuje svetovno podjetništvo že vse od leta 1999, prav posameznikom posveča posebno pozornost in svoja spoznanja gradi na informacijah, ki jih z obširnim anketiranjem pridobiva neposredno od njih. Ti posamezniki živijo in delajo v zelo različnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in političnih okoljih, kar pomembno določa njihova hotenja in ravnanja, ki jih z našim raziskovanjem poskušamo spoznati in razumeti. Ob splošnih pogojih, ki spodbujajo ali pospešujejo podjetništvo v posamezni državi, se GEM osredotoča na tri sklope in sicer odnos do podjetništva, vključevanje v podjetniške aktivnosti in aspiracije podjetnikov. Za leto 2010 smo Slovenijo primerjali še z 58 drugimi državami iz vsega sveta.
Keywords: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniška aktivnost, podjetniške aspiracije, odnos do podjetništva
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1943; Downloads: 153
Full text (1,53 MB)
This document has many files! More... |
7. TEŽAVE OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V SOCIALNEM OKOLJUMercedes Marx, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja in opisuje težave, s katerimi se srečujejo osebe z motnjami v duševnem zdravju v socialnem okolju in s pomočjo raziskave ugotavlja prisotnost težav ter pomen in vpliv nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisano duševno zdravje, duševne motnje in zakonodaja na tem področju. Predstavljeno je zdravljenje in rehabilitacija oseb z motnjo v duševnem zdravju in opisana vloga medicinske sestre pri zdravljenju in rehabilitaciji. Opisani so vzroki in posledice stigmatizacije pri osebah z motnjo v duševnem zdravju ter predstavljena vloga nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja in oblika pomoči, ki jo nudijo za svoje člane.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave med uporabniki storitev nevladne organizacije ŠENT o najpogostejših težavah, s katerimi se srečujejo pri integraciji v socialno okolje ter o zadovoljstvu z izbrano nevladno organizacijo kot tudi storitvami, ki jih nudi uporabnikom. Rezultati raziskave so pokazali, da so težave pri vključevanju v socialno okolje še vedno v veliki meri prisotne in da so uporabniki s storitvami nevladne organizacije zadovoljni. Prav tako so rezultati pokazali, da se je članom po vključitvi v nevladno organizacijo življenje izboljšalo ter da lažje premagujejo vsakodnevne obremenitve
Keywords: Duševne motnje, rehabilitacija, socialno okolje, integracija, stigmatizacija.
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2371; Downloads: 348
Full text (874,70 KB) |
8. |
9. Pacient s shizofrenijo v socialnem okoljuDušanka Bezjak, 2014, undergraduate thesis Abstract: Shizofrenija je kronična pogosto progresivna bolezen možganov, verjetno ena najtežjih duševnih motenj. Pri ljudeh vzbuja nelagodje, tudi strah, z njo je povezanih veliko predsodkov. Največji predsodek je ta, da takšni pacienti v socialnem okolju ne morejo normalno funkcionirati. V diplomskem delu želimo predstaviti shizofrenijo, poznavanje shizofrenije v družbenem okolju, ter naravnanost okolja do teh pacientov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela.
Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj, zaprtega in pol odprtega tipa. Raziskava je potekala med naključno izbranimi krajani Kidričevega, zajela je 1,5 % delež prebivalstva v Kidričevem.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da velik delež anketirancev ve kaj je shizofrenija, vendar vedo manj o bolezni sami. Veliko ljudi je strah pacientov s shizofrenijo, menijo, da shizofrenija ni ozdravljiva, da se takšni pacienti ne morejo vključevati v socialno okolje, se redno zaposliti ali šolati.
Sklep: Shizofrenija je danes ena izmed najhuje stigmatiziranih duševni bolezni na svetu. Bolezen se lahko v veliki meri obvladuje z zdravili ali se blaži njene simptome. Pomembno je, da se o shizofreniji temeljito poučijo vsi: pacienti, njihovi svojci, drugi, ki lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju stigmatizacije bolezni in pacientov v družbi. K izobraževanju pa lahko v veliki meri prispevajo prav medicinske sestre.
Keywords: duševna motnja, shizofrenija, socialno okolje, stigmatizacija, medicinska sestra
Published in DKUM: 18.07.2014; Views: 2260; Downloads: 271
Full text (928,73 KB) |
10. Vloga socialno-kulturnega okolja pri učenju tujih jezikovSabina Lešnik, 2014, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava stališča staršev ter odnos učencev do učenja in poučevanja tujih jezikov in ima dvodelno strukturo. V prvem delu predstavimo splošna izhodišča učenja in poučevanja tujih jezikov ter otrokovo socialno-kulturno okolje in dosedanja znanstvena spoznanja o vlogi socialno-kulturnega okolja. Socialno-kulturno okolje se nanaša na fizično in socialno okolje v katerem ljudje živijo ter vključuje kulturo, kjer se posameznik izobražuje in živi. Socialno-kulturno okolje zajema tradicije, vrednote, prepričanja, stopnjo pismenosti in izobrazbe ter etične standarde. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti vlogo socialno-kulturnega okolja pri učenju tujih jezikov. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene od maja do junija 2012, v kateri je sodelovalo 200 staršev učencev devetih razredov in 600 učencev devetih razredov štirih statističnih slovenskih regij (Pomurska, Podravska, Osrednjeslovenska in Goriška regija) so, da socialno-ekonomski status vpliva na spodbujanje učenja tujih jezikov doma, na stališča staršev in učenčev odnos do učenja oziroma poučevanja tujih jezikov. Višji kot je socialno-ekonomski status družine, bolj spodbujajo starši učenje tujih jezikov doma in bolj pozitiven odnos imajo učenci in starši do učenja in poučevanja tujih jezikov. Rezultati so tudi pokazali, da ima velik vpliv na spodbujanje učenja tujih jezikov doma ter na stališča staršev in odnos učencev do učenja in poučevanja do tujih jezikov statistična regija; najspodbudnejše domače okolje za učenje tujih jezikov imajo učenci Osrednjeslovenske regije, prav tako imajo starši in učenci te regije najbolj pozitivna stališča in odnos do učenja in poučevanja tujih jezikov.
Na osnovi naše raziskave lahko zaključimo, da je prepričevanje nestrokovne javnosti o smotrnosti zgodnjega učenja tujih jezikov potrebno, s kritično podporo šolske jezikovne politike pa lahko starši bistveno vplivajo na učenje in poučevanje tujih jezikov. Glede na rezultate empirične raziskave podajamo smernice za spodbujanje učenja tujih jezikov na treh ravneh, in sicer državni, lokalni oziroma občinski in šolski ravni.
Keywords: tuji jeziki, socialno-kulturno okolje, stališča staršev, osnovna šola, statistične regije v Republiki Sloveniji
Published in DKUM: 24.02.2014; Views: 3902; Downloads: 585
Full text (2,03 MB) |
