1. Sociometrična preizkušnja v vrtcuLjudmila Ana Šekoranja, 2017, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela utemeljujem pomen socialnih odnosov, socialne kompetentnosti, vrstniških odnosov, predstavim socialne igre in kot glavno temo diplomskega dela natančno predstavim sociometrično preizkušnjo. Pri sociometrični preizkušnji me zanima njena izvedba in kako obdelamo ter prikažemo podatke.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni podatki sociometrične preizkušnje. V raziskavo so bili vključeni otroci iz enega izmed celjskih vrtcev v šolskem letu 2013/2014. Otroci so bili stari od štiri do šest let. V vzorec je bila vključena ena skupina s triindvajsetimi otroki.
Uporabila sem deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Odgovore anketnih vprašalnikov nisem obdelovala. Zapisani so kot so bili podani. Odgovori otrok so zbrani v sociomatriki in v sociogramu.
Poleg sociometrične preizkušnje sem izvedla tudi anketni vprašalnik, da bi lahko primerjala ugotovitve vzgojiteljice, njene pomočnice ter svoje ugotovitve s sociometrično preizkušnjo.
Anketirane smo ugotovile in s pomočjo sociometrične preizkušnje potrdile, da so otroci med seboj povezani, se čutijo pripadne skupini, a se grupirajo v manjše skupine. Iz dobljenih ugotovitev lahko sklepam, da vzgojiteljica in pomočnica precej dobro poznata svojo skupino.
Iz pridobljenih ugotovitev lahko trdim, da se je sociometrična preizkušnja pokazala kot smiseln način za preučevanje vrstniških odnosov v vrtcu. Sociometrična preizkušnja je lahko vzgojiteljem v veliko pomoč, ko dobijo novo skupino, da lahko vidijo, katere vezi je potrebno med otroki še posebej utrditi.
Keywords: sociometrična preizkušnja, socialni odnosi, socialna sprejetost, socialni vpliv, socialna preferenčnost, sociomatrika, sociogram, otrok, skupina
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 4114; Downloads: 854
 Full text (947,47 KB) |
2. SPLETNI SOCIALNI ODNOSI MED MLADIMI IN NJIHOV VPLIV NA NEPOSREDNE SOCIALNE ODNOSE MLADIHTanja Pangerl, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali temo, ki se nanaša na vzpostavljanje in ohranjaje spletnih socialnih odnosov med mladimi ter njihov vpliv na neposredne medosebne odnose mladih. Osredotočili smo se na mlade v najstniških letih, ki so za sodobne načine komuniciranja ter sklepanje in ohranjanje odnosov precej dovzetni. Na podlagi teoretičnih ugotovitev predhodnih raziskav in svoje empirične raziskave smo preverjali, kako so spletna socialna omrežja prepoznavna in uporabljena pri mladih, zakaj jih uporabljajo, kako po njihovem spletna socialna omrežja vplivajo na druženje s prijatelji v živo, na ustvarjanje novih stikov, kakšna je struktura prijateljev na spletnem omrežju v primerjavi s socialno mrežo iz neposrednih stikov, kakšne so prednosti in slabosti spletnih socialnih odnosov ter podobnosti in razlike v primerjavi z neposrednimi medosebnimi odnosi. Obravnavali smo potencialne nevarnosti spletnih socialnih omrežij in kateri so najpogostejši podatki, ki so jih mladi pripravljeni odkriti določeni skupini prijateljev na spletnem socialnem omrežju. Glede na raziskovalna vprašanja smo prišli do zaključkov, da so se na splošno ugotovitve empiričnega dela skladale s prej podanimi teoretičnimi postavkami ter zastavljenimi hipotezami. Ugotovili smo, da mladi spletna socialna omrežja precej dobro poznajo in jih tudi pogosto uporabljajo, kljub temu pa se zavedajo pomena, ki ga ima neposreden stik za kvalitetne medosebne odnose. Ne glede na to, da so spletna socialna omrežja pomemben del njihovega vsakodnevnega navezovanja in ohranjanja stikov, si mladi želijo več druženja v živo s svojimi prijatelji in vrstniki. A vendar rešitev ni preprečitev uporabe spletnih socialnih omrežij, ampak ozaveščena in premišljena uporaba.
Keywords: spletna socialna omrežja, spletni socialni odnosi, neposredni medosebni odnosi, mladi in odnosi med njimi, vpliv spletnih odnosov na neposredne odnose mladih
Published in DKUM: 13.05.2011; Views: 6760; Downloads: 1230
Full text (1,23 MB) |
3. VPLIV ROCK GLASBE NA VEDENJE PREDŠOLSKIH OTROKAnja Kandrič, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bo predstavljen vpliv rock glasbe na vedenje predšolskih otrok. Glasba je pomemben del človeškega vsakdana in poznamo ogromno zvrsti glasbe. Sama najraje poslušam rock glasbo, ki ima name pozitivne učinke. Opažam pa, da ima veliko ljudi precej negativnih stališč do te zvrsti, celo predsodke o njej ter, da si na podlagi tega ustvarijo negativno mnenje tudi o tisti, ki takšno glasbo poslušajo. Zato je bil moj namen podrobneje raziskati vpliv te zvrsti glasbe na predšolske otroke. Predvsem me je zanimalo, če rock glasba vpliva na njihovo agresivnost.
V teoretičnem delu bo najprej predstavljen čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, nato agresivnost, velika pozornost pa bo namenjena poglavju, kjer bo govora o glasbenih preferencah, značilnostih rock glasbe in osebnostnih značilnostih ljudi, ki jo poslušajo. V empiričnem delu bodo opisani rezultati naše raziskave. Le ta je pokazala, da se je največ pozitivnih oblik vedenja pojavilo med prosto igro, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana rock glasba. Medtem, ko se je največ negativnih oblik vedenja pojavilo, ko je bila kot zvočna kulisa predvajana klasična glasba. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je največ pozitivnih in negativnih oblik vedenja pojavilo pri dečkih, da rock glasba ni povečala agresivnosti predšolskih otrok, kot je bilo pričakovano, ter da med rock glasbo in klasično glasbo kot zvočno kuliso ter brez glasbenega ozadja, ni bilo statistično značilnih razlik pri pojavljanju, tako pozitivnih kot negativnih oblik vedenja. Potrebno je omeniti, da moramo dobljene rezultate interpretirati z zadržkom, saj bi bilo potrebno eksperiment metodološko še izboljšati.
Keywords: čustveni in socialni razvoj predšolskih otrok, agresivnost, glasbene preference, vpliv rock glasbe na vedenje
Published in DKUM: 11.10.2010; Views: 4984; Downloads: 718
Full text (707,72 KB) |
4. POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKAVesna Hriberšek, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka.
V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu.
V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Keywords: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published in DKUM: 17.11.2009; Views: 4408; Downloads: 1011
Full text (449,34 KB) |
