| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Trajnostno poročanje v farmacevtski industriji
Tea Rezec, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili trajnostno poročanje podjetij iz farmacevtske industrije, ki prihajajo iz Evrope in Amerike. Podjetja trajnostno oz. nefinančno poročajo o okoljskih, socialnih in ekonomskih vidikih. S poročili dajejo informacije deležnikom o trajnostnem delovanju podjetja. Zelo pomembno je, da se podjetja lotevajo okoljskih in družbenih izzivov, saj le tako lahko prispevajo svoj delež. Podjetja morajo prepoznati pozitivne in negativne vplive na okolje, družbo in gospodarstvo. Na podlagi pregleda literature smo v teoretičnem delu predstavili osnove trajnostnega poročanja. V tem pregledu so bile vsebinsko pojasnjene definicije trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Predstavljeni so bili dokumenti in zakoni na podlagi katerih podjetja poročajo o trajnostnem razvoju. Podrobneje so bili predstavljeni standardi GRI in cilji trajnostnega razvoja, saj jih podjetja pri poročanju o trajnostni uporabljajo najpogosteje. V drugem delu naloge smo podrobneje analizirali vsebine trajnostni poročil izbranih podjetij. V analizo je bilo zajetih osem multinacionalnih podjetij, ki spadajo med najuspešnejša farmacevtska podjetja na svetu. Zanimalo nas je po katerih standardih podjetja poročajo, katera podjetja poročajo obsežneje in na katere vidike dajejo poudarke. Ugotovljeno je bilo, da podjetja poročajo po različni zakonih in predpisih. Razlikuje se vsebinski obseg poročil in poudarek dajejo predvsem okoljskim in socialnim vidikom. S socialnega vidika se podjetja trudijo izboljšati razmer v družbi, pri tem pa se vsako podjetje loteva na svoj način. Nekatera podjetja vlagajo v razvoj mladega kadra, druga dajejo najrazličnejše donacije. Vse več podjetji se zaveda kako pomembno je biti okolju prijazen in upoštevati zakonske predpise. Podjetja zmanjšujejo odpadke, emisije, plastiko in vodo. Zavedajo se pomena izkoriščanja obnovljivih virov v čim večjem obsegu.
Keywords: trajnostno poročanje, trajnosti razvoj, družbena odgovornost, okoljski vidik, socialni vidik
Published: 13.07.2021; Views: 194; Downloads: 45
.pdf Full text (1,61 MB)

2.
SOCIALNI IN MOTIVACIJSKI VIDIK PLAČE MED MLADIMI
Špela Gradišnik, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se najprej seznanili z mladimi na trgu dela, kjer smo predstavili pojma mladost in mladina, njuno zgodovino ter začetke mladinskega dela. Po spoznanju mladih in mladine smo se dotaknili njihove prisotnosti na trgu dela v Sloveniji. Ker je v Sloveniji njihova brezposelnost pereč problem, smo se dotaknili tudi zaposlovanja in zaposljivosti mladih, ter dejavnikov, ki vplivajo na njihovo zaposlovanje. Zanimale so nas tudi vrednote mladih. Zaradi prenasičenosti na trgu dela, smo poiskali najizvirnejše načine zaposlitve. Na kratko smo razložili kaj je plača in njene tri vidike. Empirični del pa je sestavljen iz raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo ga mladim, ki so kadar koli opravljali delo in zanj prejeli plačilo in ugotovili, da so mladi načeloma zadovoljni s svojo trenutno zaposlitvijo, težavo je zaznati edino pri pridobivanju zaposlitve. Treba pa poudariti, da jih zelo malo išče zaposlitev.
Keywords: • Mladi • Trg dela • Plača • Motivacijski in socialni vidik plače
Published: 30.11.2016; Views: 1036; Downloads: 116
.pdf Full text (3,21 MB)

3.
Pravni okvir za upravljanje s stroški javnega zavoda X
Helena Grahornik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem raziskovala pravno-računovodski vidik, kjer sem predstavila, kako javni zavod CSD X spremlja stroške poslovanja. Pravni vidik upravljanja stroškov CSD-ja X predstavljajo omejitve, koristi in slabosti. Ena izmed omejitev je gospodarno obnašanje z namensko porabo finančnih sredstev, ki so določeni s pogodbo o financiranju. Višino stroškov, povezano z nabavo materiala in storitev CSD-ju X, zakonodaja predpisuje, da morajo vse nabave opraviti preko javnih naročil, le-tem so podlaga javni razpisi. Če se prijavi več ponudnikov, mora CSD X izbrati najugodnejšega ponudnika, ki omogoča gospodarno, učinkovito in uspešno delovanje CSD-ja X. To doprinese k temu, da CSD X posluje z nižjimi stroški. To pa predstavlja koristi, da dobi CSD X material (pisarniški material, barvo za tiskalnike, varovanje, električno energijo …) in storitve po najnižjih možnih stroških. Računovodska pravila določajo, da se vodijo stroški na določenih SM in SN, kar omogoča preglednost oz. transparentnost poslovanja posamezne organizacijske enote CSD-ja X. Prilagajanje predpisom predstavlja slabosti glede na samostojnost poslovanja CSD-ja X, saj lahko posluje v okviru razpoložljivih sredstev, pri tem se izpostavlja problem razvoja poslovanja. Zato CSD X pridobiva lastna finančna sredstva z donacijami raznih podjetij in posameznikov. Poznamo različne vire financiranja, kot so javnofinančni viri in zasebni viri. Javni zavod CSD X se v praksi financira s kombinacijo javnofinančnih in zasebnih virov financiranja. CSD X se financira iz javnofinančnih virov takrat, ko je to določeno z zakonom, nacionalnim programom, s potrjenim letnim načrtom in pogodbami, sklenjenimi z MDDSZ in občinami. CSD X pridobi finančna sredstva za projekte in programe s sodelovanjem na javnem razpisu. Javnofinančni viri so tekoči in investicijski transferji. Tekoči transferji so finančna sredstva za plače zaposlenih in za druge izdatke za zaposlene ter sredstva za plačilo storitev CSD-ja X. CSD X zagotavlja stroške za delovanje Varne hiše, Materinskega doma, Kriznega centra za mlade, Svetovalnice za žrtve nasilja, Zavetišča za brezdomce, in to s pomočjo zasebnih virov. Določen % stroškov krije MDDSZ, mestna občina, sosednje občine, kar postaja premalo zaradi vse večje gospodarske krize in je potrebno pridobivanje virov financiranja s pomočjo donacij raznih podjetij in posameznikov ter finančnih sredstev stanovalcev teh centrov, to pa so zasebni viri financiranja. V letu 2012 so bile narejene korenite spremembe na področju socialnega dela, zakonodaje o socialnih transferjih in povečanega dela CSD storitev, kot je npr. dodeljevanje štipendij. Navkljub povečanemu obsegu dela pa je žal na CSD-ju ostalo enako število zaposlenih. Posledično se zaposleni nimajo več časa ukvarjati in posvečati prosilcem socialnih transferjev, katerim so prej pomagali prošnje tudi izpolnjevati. Seveda so bile prošnje prej pravilno izpolnjene, sedaj pa se postopek zavleče, ker so vloge velikokrat nepopolne, zato morajo prosilci vloge ponovno izpolnjevati in dostaviti manjkajoče podatke. Zaradi birokratskega procesa in zapletenosti postopkov so prosilci nemalokrat prikrajšani, saj ostanejo en mesec brez socialnega transferja. Iz tega sledi, da bi bilo smiselno, da se naši poslanci v državnem zboru pri sprejemanju različnih zakonov osredotočijo na sistem, ki bi bil manj zapleten in z manj birokratskega dela. Posledično bi bili tako zaposleni kot prosilci veliko bolj zadovoljni s sistemom dodeljevanja socialnih transferjev. Zato bi tudi finančna sredstva bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena. S tem pa bi se izognili vračilu le-teh EU. Pogosto mora naša država finančna sredstva vračati EU zaradi prezahtevnega sistema dodeljevanja socialnih transferjev, ki predstavlja zaposlenim na CSD-ju X dodatne težave. V mojem diplomskem delu sem predstavila, kako zakonodaja in praksa s pravno- računovodskega vidika vplivata na delovanje CSD-ja X.
Keywords: Javni zavod; CSD X, pravno-računovodski vidik, stroški poslovanja, socialno delo, socialni transferji, Evropska unija
Published: 03.11.2016; Views: 673; Downloads: 80
.pdf Full text (1,19 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica