| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
INOVACIJE V TURIZMU: TURISTIČNA AGENCIJA ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI
Valentina Šardi, 2013, master's thesis

Abstract: Socialni turizem oziroma turizem za osebe s posebnimi potrebami je velika pridobitev za turistični trg, saj gre za novost oziroma invencijo na že tako prenasičenem trgu. Predvsem pa predstavlja veliko pridobitev za invalide. Ker gre za novost, je potrebno še veliko dela na tem področju. Žal je potrebno najprej spremeniti razmišljanje nekaterih vodilnih na turističnem trgu in pogled na to problematiko. Kljub raznolikosti ponudbe, nikjer ne zasledimo ponudbe za osebe s posebnimi potrebami. V tujini se je že uveljavil izraz socialni turizem kamor uvrščamo invalide, mlade družine z otroci, t.i. aktivne upokojence in tudi mladostnike. Torej za ranljivo skupino ljudi. Tu bi predvsem izpostavila invalide, ki potrebujejo največ prilagoditev. Zaradi svojih specifičnih težav so bili še do pred kratkim diskriminirani in odrinjeni na rob družbe. Vendar kljub njihovim težavam, pa se štejejo za družabne osebe, ki si želijo in tudi potrebujejo brezskrben oddih. Na turističnem trgu v Evropi je 130 milijonov potencialnih strank, kar pomeni, da je 70% oseb s posebnimi potrebami zmožnih potovati kljub težavam s katerimi se soočajo. Trenutno približno 260 milijonov ljudi s posebnimi potrebami po svetu, ustvari 166 bilijonov € dohodka v turizmu. Na podlagi teh podatkov, lahko sklepamo, da si osebe s posebnimi potrebami želijo potovati in, da je potreba po dostopnem turizmu vedno večja. Kar se že zavedajo v nekaterih evropskih državah in tudi izven, v Sloveniji pa je ta ponudba zelo skopa ali je sploh ni. Čeprav je bil sprejet Zakon o enakosti invalidov, pa si te osebe morajo predvsem same izboriti kar jim pripada. Nič drugače ni v turizmu. Velika večina turističnih delavcev ni seznanjena z njihovimi potrebami in njihovim načinom življenja. Velika večina turističnih prenočišč ima prilagojen vsaj enega ali dva apartmaja oziroma sobe, predvsem za gibalno ovirane, vendar pa tega ne promovirajo ali pa so z informacijami zelo skopi. Težava je predvsem v tem, da turiste s posebnimi potrebami, v raznih toplicah, takoj umestijo v zdraviliški del, kar pa je zelo moteče za stranko, saj le-ta želi na svojem oddihu biti obravnavana kot vsi ostali gostje. Prav tako je največja težava v Sloveniji zimski turizem. Kljub pestri ponudbe, ne zasledimo ponudbe za invalide. Iz vsega zapisanega lahko sklepamo, da turistično agencijo za osebe s posebnimi potrebami potrebujemo in, kljub temu, da se vodilni tega ne zavedajo, predstavlja tržno priložnost, saj predstavlja invencijo v turizmu, ki bi jo bilo treba razviti v inovacijo. S temi in podobnimi težavami se že soočajo v turistični agenciji Premiki, ki deluje v okviru Zavoda ŠENT.
Keywords: inovacija, invalidi, osebe s posebnimi potrebami, socialni turizem, turistična agencija
Published: 20.06.2013; Views: 2705; Downloads: 361
.pdf Full text (2,06 MB)

2.
PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI
Teja Todori, 2016, master's thesis

Abstract: Evropska integracija je od samega začetka svojega obstoja namenjala poseben poudarek pravici do prostega pretoka oseb, kjer gre iskati zametke socialnih pravic državljanov EU. Prosto gibanje oseb je bilo v preteklosti v veliki meri omejeno na delavce in samozaposlene osebe, in zgolj te kategorije oseb so se na področju socialnih pravic lahko zanesle na enako obravnavanje kot nacionalnimi državljani. Z uvedbo evropskega državljanstva se je institut enakega obravnavanja razširil na vse evropske državljane. Sodišče EU je skozi svojo sodno prakso maloštevilčnim in splošnim določbam o dostopu do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah močno razširilo pomen, poudarilo načelo prepovedi diskriminacije ter zarisalo meje nacionalne suverenosti v sferi socialne politike. Države članice so izgubile monopol nad določanjem meril za dostop do nacionalnih socialnih pravic, katerih ne smejo omejevati izključno na svoje državljane in ne zahtevati, da se koristijo izključno na njenem ozemlju. Ob očitkih nekaterih držav članic, da so proti svoji volji izgubile nadzor nad svojim sistemom socialne blaginje, sodna praksa Sodišča EU s tega področja ostaja prežeta z nekonsistentnostmi. Trend naklonjenosti k podeljevanju širokega spektra socialnih pravic tudi ekonomsko neaktivnim državljanom EU se je v zadnjih letih, ob očitkih držav članic o pojavu »socialnega turizma«, obrnil. Zaznati je bolj omejujoč pristop Sodišča EU, ki se nagiba k »modelu integracije«, kot izkazujejo odločbe v zadevah Brey, Dano in Alimanovic. EU na področju stanovanjske politike nima neposrednih pristojnosti, a ker dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem sodi pod definicijo socialne pomoči, zapade pod okrilje PDEU. Države članice so pri dodeljevanju socialnih stanovanj dolžne spoštovati prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, česar nacionalne zakonodaje številnih držav članic ne spoštujejo. Že leta 1988 v zadevi Komisija proti Italiji je Sodišče EU zavzelo jasno stališče da element državljanstva ne sme igrati vloge pri dostopu do socialnih stanovanj v državah članicah. Kljub temu zakonodaja Združenega kraljestva vsebuje t.i. »right to reside« test, na podlagi katerega britanske oblasti presojajo, ali ima posameznik pravico do prebivanja na njenem ozemlju in posledično pravico do socialne pomoči, in ki je trenutno predmet sodne presoje v zadevi Komisija proti Združenem kraljestvu. Flamski dekret o zemljiščih in nepremičninah določa, da so do neprofitnih stanovanj upravičeni zgolj tisti posamezniki, ki so dovolj povezani z občino, o čemer se je Sodišče EU že izreklo v zadevi Libert in v kateri je zaznati izrazito intervencijski pristop, ki flamskemu zakonodajalcu omejuje suverenost pri oblikovanju nacionalne socialne politike. Tudi v slovenskem Stanovanjskem zakonu je zaslediti sporne pogoje, ob izpolnitvi katerih so državljani drugih držav članic EU upravičeni do neprofitnega stanovanja.
Keywords: Socialna stanovanja, neprofitna stanovanja, socialna pomoč, dostop do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah, državljanstvo EU, pravica do prostega gibanja oseb, prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, nacionalna suverenost v sferi socialne politike, socialni turizem, model integracije.
Published: 30.06.2016; Views: 1192; Downloads: 164
.pdf Full text (1,24 MB)

3.
Avtonomija držav članic EU do podeljevanja socialnih dajatev državljanom drugih držav članic
Mojca Muhič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je raziskati avtonomijo držav članic pri podeljevanju socialnih dajatev državljanom drugih držav članic EU. Izhajam iz tega, da je temelj evropskega povezovanja pravica do prostega gibanja državljanov EU, ki je tudi ena izmed temeljnih svoboščin. Prosto se lahko gibljejo ekonomsko aktivne osebe in ekonomsko neaktivne osebe. V Evropski uniji (odslej EU) je zagotovljeno prosto gibanje delavcev, ki vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic EU. Delavec (ekonomsko aktivna oseba) ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo EU ter nacionalne zakonodaje in običaji. Do teh prejemkov ima pravico v enaki meri kot državljani države gostiteljice. Ekonomsko neaktivnim osebam iz drugih držav članic, pa država članica EU ni dolžna podeliti teh pravic. To je odvisno od držav članic EU in njihove avtonomije, ki je determinirana z novejšo sodno prakso, na katero so znatno vplivale javne razprave o migracijski politiki. Posledično se je v zadnjem obdobju pojavilo v veliko državah članicah EU tudi prepričanje, da ljudje migrirajo predvsem zaradi pridobivanja socialnih ugodnosti, ki vključujejo socialne pravice in dajatve. Zato so države članice EU otežile pogoje za pridobivanje teh pravic. V nedavnih razsodbah Sodišča EU se je razsodilo, da države članice EU omejijo pridobitev nekaterih socialnih dajatev drugim državljanom EU, da bi zaščitile nacionalno blaginjo in s tem znatno povečale svojo stopnjo avtonomije. Sodišče EU je izpostavilo, da je pravica do prebivanja za več kot tri mesece pogojena s tem, da imajo državljani drugih držav članic EU dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane in da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči. Država gostiteljica EU pa tudi ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja.
Keywords: socialne pravice in dajatve, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, sekundarni pravni viri, Sodišče EU, Komisija EU, zadeva Dano, zadeva Alimanović, zadeva García-Nieto, socialni turizem.
Published: 24.09.2018; Views: 614; Downloads: 37
.pdf Full text (880,36 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica