| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Trajnostno poročanje v farmacevtski industriji
Tea Rezec, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili trajnostno poročanje podjetij iz farmacevtske industrije, ki prihajajo iz Evrope in Amerike. Podjetja trajnostno oz. nefinančno poročajo o okoljskih, socialnih in ekonomskih vidikih. S poročili dajejo informacije deležnikom o trajnostnem delovanju podjetja. Zelo pomembno je, da se podjetja lotevajo okoljskih in družbenih izzivov, saj le tako lahko prispevajo svoj delež. Podjetja morajo prepoznati pozitivne in negativne vplive na okolje, družbo in gospodarstvo. Na podlagi pregleda literature smo v teoretičnem delu predstavili osnove trajnostnega poročanja. V tem pregledu so bile vsebinsko pojasnjene definicije trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Predstavljeni so bili dokumenti in zakoni na podlagi katerih podjetja poročajo o trajnostnem razvoju. Podrobneje so bili predstavljeni standardi GRI in cilji trajnostnega razvoja, saj jih podjetja pri poročanju o trajnostni uporabljajo najpogosteje. V drugem delu naloge smo podrobneje analizirali vsebine trajnostni poročil izbranih podjetij. V analizo je bilo zajetih osem multinacionalnih podjetij, ki spadajo med najuspešnejša farmacevtska podjetja na svetu. Zanimalo nas je po katerih standardih podjetja poročajo, katera podjetja poročajo obsežneje in na katere vidike dajejo poudarke. Ugotovljeno je bilo, da podjetja poročajo po različni zakonih in predpisih. Razlikuje se vsebinski obseg poročil in poudarek dajejo predvsem okoljskim in socialnim vidikom. S socialnega vidika se podjetja trudijo izboljšati razmer v družbi, pri tem pa se vsako podjetje loteva na svoj način. Nekatera podjetja vlagajo v razvoj mladega kadra, druga dajejo najrazličnejše donacije. Vse več podjetji se zaveda kako pomembno je biti okolju prijazen in upoštevati zakonske predpise. Podjetja zmanjšujejo odpadke, emisije, plastiko in vodo. Zavedajo se pomena izkoriščanja obnovljivih virov v čim večjem obsegu.
Keywords: trajnostno poročanje, trajnosti razvoj, družbena odgovornost, okoljski vidik, socialni vidik
Published: 13.07.2021; Views: 53; Downloads: 6
.pdf Full text (1,61 MB)

2.
Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost
Janja Törnar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost smo v prvi vrsti opredelili, kakšen pomen za otroka nosi socialni razvoj, ob tem pa opisali tudi medsebojne odnose. Osredinili smo se na pojem konflikt in vključili definicije različnih avtorjev. V nadaljevanju smo našteli vrste konfliktov in jih na kratko opisali, za tem pa opisali vzroke konfliktov ter preko opredelitev posameznih avtorjev potrdili tudi lastno mnenje, da se vzroki za nastanek konfliktov od posameznika do posameznika razlikujejo. Sledila je opredelitev odzivov na konflikte, kjer smo se osredinili na to, kako se posamezniki odzivajo na konflikte, kako so odzivi na konflikte povezani z družino, na kakšen način se na konflikte odzivajo deklice in dečki ter poiskali opredelitve, kakšna je razlika v odzivanju na konflikte glede na starost. K temu smo v nadaljevanju dodali še načine reševanja konfliktov, ki smo jih povzeli po različni literaturi. Na koncu teoretičnega dela pa smo vključili tudi komunikacijo in jo opredelili z definicijami različnih avtorjev. V empiričnem delu smo z metodo anketiranja pridobili podatke, ki smo jih predstavili v obliki grafov in opisa. Z analizo podatkov smo ugotovili, da konflikt med otroki najpogosteje nastane zaradi igrač, da med dečki konflikt nastane pogosteje kot pa med deklicami, da se deklice na konflikte najpogosteje odzivajo z jokom, dečki pa z agresijo in da so pri dečkih glavni povod za nastanek konflikta igrače, pri deklicah pa pomoč vzgojiteljici. V zaključku diplomskega dela smo ovrednotili hipoteze in predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli med prebiranjem literature in z analizo rezultatov ankete.
Keywords: Predšolski otrok, socialni razvoj otroka, konflikti, spol, starost, komunikacija.
Published: 15.05.2019; Views: 639; Downloads: 91
.pdf Full text (1,85 MB)

3.
Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobju
Polona Kangler, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Keywords: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Published: 14.12.2018; Views: 704; Downloads: 175
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
Sociološki vidiki plavanja otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Saša Drevenšek, 2018, master's thesis

Abstract: Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni trije večji sklopi, ki se nanašajo na otrokov razvoj: socialni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, čustveni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V nadaljevanju so opisani pomen družine in športne aktivnosti otroka ter vloga družbenih dejavnikov na vključevanje otroka prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v športne aktivnosti. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati intervjujev, opravljenih v kopališču Pristan. Intervjuvali smo deset vaditeljev plavanja treh plavalnih šol. Preučili smo odnos med otroki plavalci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju do gibalne aktivnosti, do vrstnikov in družbe. Analizirali smo odgovore vaditeljev plavanja, učiteljev učencev, ki plavajo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu so tako predstavljeni odgovori z grafikoni in razlage, ki prikazujejo, da je sociološki vidik otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pomemben pri plavanju. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv na socialni vidik razvoja otrok. Opažamo tudi širši vpliv na celostni razvoj otroka; vpliv družine, vaditeljev plavanja, vrstnikov in družbe.
Keywords: Otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj, socialni razvoj, plavanje, družba.
Published: 13.12.2018; Views: 349; Downloads: 55
.pdf Full text (1,22 MB)

5.
Samodestruktivna vedenja v povezavi z razvojem navezanosti pri osnovnošolcih
Špela Štusej, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo uvodoma teoretično predstavili socialni in čustveni razvoj osnovnošolcev, samodestruktivna vedenja in razvoj navezanosti. Izpostavili smo razlike razvoja v srednjem in poznem otroštvu. V nadaljevanju smo predstavili vrste samodestruktivnih vedenj, vzroke za njihov nastanek, psihološka ozadja in soočanje z njimi. Spoznamo ugotovitve različnih avtorjev. Sledi predstavitev razvoja navezanosti. Opisali smo štiri sloge navezanosti: varnost, upiranje, izogibanje in dezorganiziranost. Predstavili smo povezavo med samodestruktivnimi vedenji in razvojem navezanosti. Opisali smo rezultate nekaterih že opravljenih raziskav. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali pojav samodestruktivnega vedenja pri osnovnošolcih in ugotavljali, ali so povezana z razvojem navezanosti. Zanimalo nas je tudi, kateri slog navezanosti na starše je pri osnovnošolcih najpogostejši. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili učencem 5. in 9. razredov treh osnovnih šol. Ugotovili smo, da se pri osnovnošolcih pojavljajo samodestruktivna vedenja, predstavili smo najpogostejša. Glede na ugotovitev, da so samodestruktivna vedenja povezana z navezanostjo, smo predstavili tudi sloge navezanosti otrok na starše, ki so razvidni iz raziskave. Z rezultati raziskave te magistrske naloge želimo vse, ki vzgajajo in izobražujejo, spomniti, kako občuten vpliv imajo na ravnanje in vedenje otrok, kako pozorni morajo biti v odnosu z njimi, saj lahko na ta način preprečijo nastanek njihovih škodljivih vedenj.
Keywords: čustveni in socialni razvoj, samodestruktivna vedenja, razvoj navezanosti, osnovnošolski otroci, starši
Published: 04.12.2018; Views: 665; Downloads: 56
.pdf Full text (1,71 MB)

6.
Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igro
Urška Lukovnjak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Keywords: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Published: 04.12.2018; Views: 1203; Downloads: 332
.pdf Full text (1,58 MB)

7.
Uporaba metod za socialno-emocionalni razvoj otrok v prvem in drugem starostnem obdobju
Metka Purgaj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Socialni in emocionalni razvoj otroka sta ključnega pomena za njegov vsestranski razvoj. Cilje za razvoj tega področja zasledimo tudi v Kurikulumu za vrtce, kjer je opredeljen v področju dejavnosti družbe. V diplomskem delu smo se najprej posvetili socialnemu razvoju, za razvoj katerega je potreben dober odnos dojenčka oziroma kasneje otroka s starši. Poleg tega pa sta pri spodbujanju socialnega razvoja pomembni tudi igra in druženje z vrstniki ter odraslimi. Za emocionalni ali čustveni razvoj je prav tako pomembna družina, ki otroku omogoča varnost in na katero se otrok naveže. V okviru emocionalnega razvoja se otrok nauči zaznavanja čustev, regulacije čustev in prepoznavanja čustev pri drugih. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo o metodah za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja. V raziskavi je sodelovalo 211 strokovnih delavcev iz različnih regij Slovenije. V raziskavi smo ugotovili, da strokovni delavci ne poznajo metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja dovolj dobro, čeprav temu področju pripisujejo največji pomen. Ugotovili smo tudi, da strokovni delavci v homogenih skupinah prvega starostnega obdobja pogosteje uporabljajo omenjene metode kot tisti, ki delajo v heterogenih skupinah. Uporaba metod je odvisna predvsem od osebnostnih značilnosti strokovnega delavca. Rezultati za drugo starostno obdobje kažejo, da imajo pomembno vlogo pri uporabi metod izobrazba in delovne izkušnje, večina strokovnih delavcev pogosteje uporablja lažje metode za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja. Raziskava odkriva pomembne vidike, vezane na uporabo teh metod, in možnosti uporabe spoznanj v praksi.
Keywords: socialni razvoj, emocionalni razvoj, razvojni mejniki, vloga strokovnih delavcev, predšolska vzgoja
Published: 19.06.2018; Views: 789; Downloads: 160
.pdf Full text (1,24 MB)

8.
Vpliv lutke na čustveni, socialni in spoznavni razvoj otroka
Teja Ivančič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv lutke na čustveni, socialni in spoznavni razvoj otroka je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu so s pomočjo strokovne literature predstavljena spoznanja o lutkah nasploh in o tem, na kakšne načine se jih lahko uporabi v vrtcu. V nadaljevanju je predstavljeno, kakšno vlogo ima lutka v razvoju otroka: kako vpliva na njegov čustveni, socialni in spoznavni razvoj. Uporaba lutke na različnih področjih vzgojno-izobraževalnega dela ustvarja pogoje za kreativno izražanje otroka. V delu so opisani moč lutke in njen pomen za otroka ter vzgojitelja. Ugotovljeno je bilo, da lutka v sebi nosi čarobno moč, treba ji je dati le priložnost, da se izkaže in da dokaže svojo vrednost tudi na področju delovne terapije. delo se osredotoča tudi na simbolno in gledališko igro, poleg tega je nekaj pozornosti namenjene gledališču, ki je najbolj svobodna oblika otrokove ustvarjalnosti, ker pravzaprav nima meja. Ob koncu teoretičnega dela je predstavljena lutka kot ljubljenček, ki se vedno bolj uveljavlja kot motivacijski element, z njeno pomočjo pa otrok lažje izrazi svoja čustva in misli. Teoretičnemu delu sledi praktični del, v katerem smo skozi različne lutkovne dejavnosti spodbujali razvoj otrok, pri čemer je poudarek na čustvenem, socialnem in spoznavnem razvoju otroka.
Keywords: predšolski otrok, lutke, razvoj, pomen lutke, spontana igra, socialni razvoj, čustveni razvoj, spoznavni razvoj
Published: 19.07.2017; Views: 1365; Downloads: 288
.pdf Full text (4,06 MB)

9.
Socializacija in rajalne igre
Valentina Matuš, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaključnega dela Socializacija in rajalne igre je s teoretičnimi izhodišči ob izvajanju rajalnih iger ter evalvaciji ugotoviti vpliv rajalnih iger na socializacijo otrok v začetku šolskega leta v predšolski skupini. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo dali poudarek na plesno vzgojo in kako plesna vzgoja vpliva na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi pomen socializacije nasploh in pomen v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili priprave z evalvacijo, ki smo jih izvajali v vrtcu Murska Sobota v uvajalnem obdobju. Plesna dejavnost je temeljila na rajalnih igrah in socializaciji, saj smo tako načrtovali tudi cilje. Rezultate smo pridobili s pomočjo evalvacij iz vseh osmih izvedenih dejavnosti. V empiričnem delu smo potrdili, da rajalne igre vplivajo na socializacijo v skupini otrok na začetku šolskega leta.
Keywords: socializacija, plesna vzgoja, socialni razvoj, gibalni razvoj.
Published: 19.07.2017; Views: 991; Downloads: 198
.pdf Full text (3,05 MB)

10.
VPLIV RISANK NA ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ PREDŠOLSKIH OTROK
Mateja Hamler, 2016, master's thesis

Abstract: Risanke so pomemben del odraščanja in vsakdo se z njimi slej ali prej sreča. Ker menimo, da imajo risanke vedno večji vpliv na mladino, smo v magistrskem delu raziskali vpliv risank na čustveni in moralni razvoj predšolskih otrok. S tem smo želeli raziskati pojav in razvoj čustev ter socialni razvoj pri predšolskih otrocih ob spremljanju risanke. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali predšolski otroci že poznajo čustva in katera čustva poznajo, kako risanke vplivajo na otroke, kakšni so pristopi staršev in vzgojiteljev pri seznanjanju otrok s čustvi ter kako socialno okolje vpliva na moralni in čustveni razvoj pri otrocih. Pri tem smo uporabili metodo opazovanja v empiričnem delu in s pomočjo transkripcij prišli do rezultatov. Ugotovili smo, da otroci nekatera čustva že poznajo in za osnovna čustva tudi vedo, kdaj nastanejo. Prav tako smo iz pripovedi otrok ugotovili, da se z nekaterimi junaki poistovetijo oziroma jih posnemajo, vendar pa tega nismo mogli v celoti potrditi. Predvidevali smo, da deklice bolj kot dečki izražajo svoja čustva, vendar pa so rezultati pokazali, da ni nujno tako. Včasih so bolj odgovarjali dečki, včasih deklice, odvisno od velikosti skupin. Predšolski otroci prijateljstvo opisujejo v načinu igre, pomoči, sedenju skupaj pri obrokih in plesu. S tega vidika težko ugotovimo, ali socialni razvoj vpliva na večje število prijateljev. So si pa otroci enotni pri tem, da si sami izbirajo prijatelje.
Keywords: čustveni in moralni razvoj, predšolski otroci, risanke, socialni razvoj in temperament
Published: 06.12.2016; Views: 1422; Downloads: 365
.pdf Full text (2,24 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica