| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra : magistrsko delo
Maja Idoska, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili značilnosti otrok z MAS, primanjkljaje na socialnem področju in njihovo vključenost v vzgojo in izobraževanje. Nadalje bomo predstavili glasbo v povezavi z avtizmom in bomo podrobneje opisali možnosti razvijanja socialnega razvoja skozi glasbo ter izvedbo glasbene umetnosti v osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠPP). Temu sledi predstavitev glasbenih dejavnosti in vloge ter kompetence učitelja pri poučevanju glasbene umetnosti. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati, kako učitelji dojemajo vlogo glasbenih dejavnosti pri pouku in proučiti njihovo poznavanje le-teh ter njihovih možnostih vpliva na socialni razvoj učencev z MAS. Proučili bomo pogostost njihove uporabe glasbenih dejavnosti pri pouku in mnenje o koristnosti teh za otroke z MAS. Prav tako je namen ugotoviti njihovo doživljanje lastne kompetentnosti za poučevanje glasbene umetnosti v OŠPP. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev prepoznava pozitivne učinke glasbenih dejavnosti na socialni razvoj učencev z MAS. V pogostosti uporabe glasbenih dejavnosti pri uri glasbene umetnosti glede na starost anketirancev ni bilo statistično značilnih razlik, vendar pa so rezultati pokazali, da se mlajši učitelji bolj strinjajo s trditvijo, da lahko otroci z MAS z glasbo usklajujejo in nadzorujejo svoje socialne interakcije ter da lahko glasba podpre povezanost s skupino za otroke z MAS. Ugotovljeno je bilo, da obstaja korelacija med oceno kompetentnosti anketirancev na glasbenem področju ter pogostostjo uporabe glasbenih dejavnosti, vendar le med določenimi pari spremenljivk. Podatki kažejo, da višja kot je kompetentnost anketirancev na glasbenem področju, v večji meri se strinjajo, da glasba pri učencih z MAS pozitivno vpliva na omenjene socialne vidike.
Keywords: Glasba, glasbene dejavnosti, motnje avtističnega spektra, socialni razvoj
Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 493; Downloads: 50
.pdf Full text (1,46 MB)

2.
Pogledi učiteljev na vpliv epidemije covida-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji : magistrsko delo
Pia Novak, 2023, master's thesis

Abstract: Socialni razvoj je pomemben segment slehernega posameznika, ki prispeva k vzpostavljanju novih interakcij in kompetentnosti, ki vodijo k oblikovanju lastne identitete. Z uspešno razvitimi socialnimi kompetencami otroci pridobivajo na samozavesti in gradijo kakovostne medsebojne odnose, ki so za delovanje v družbi ključni. Razvoj socialnih kompetenc je odvisen tako od posameznikovih značajskih lastnosti kot okolja, v katerem biva in opravlja pomembne življenjske funkcije. Le-to je bilo močno spremenjeno v času epidemije covida-19. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 184 učiteljev razrednega pouka v osnovnih šolah v Sloveniji raziskati poglede učiteljev o vplivu epidemije covid-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji. Zanimalo nas je, kako so po mnenju učiteljev omenjen razvoj zaznamovali ukrepi v vzgoji in izobraževanju, ki so bili uvedeni z namenom preprečevanja širjenja virusa ter na katero področje socialnega razvoja so le-ti imeli največji vpliv. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da je po mnenju učiteljev celotno obdobje epidemije in z njim povezanimi ukrepi močno zaznamovalo socialni razvoj posameznika. Največ primanjkljajev so učitelji zaznali na področju učenčeve komunikacije in izražanja, povišanju števila konfliktnih situacij, oteženem reševanju le- teh, zmanjšani samostojnosti ter socializiranosti.
Keywords: pogledi učiteljev, socialni razvoj, covid-19, epidemija, razredna stopnja
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 584; Downloads: 123
.pdf Full text (559,07 KB)

3.
Vpliv zgodnjega šolanja na socialni razvoj otrok v Sloveniji in Angliji : diplomsko delo
Bina Štruc, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Delovanje vrtcev se po državah razlikuje, zato smo v diplomskem delu raziskali razlike med vrtci v Sloveniji in Angliji. Namen diplomske naloge je raziskati vpliv zgodnjega šolanja na socialni razvoj otrok v teh dveh evropskih državah. Cilj diplomske naloge je natančneje, preko različnih virov razširili znanje o socializaciji na splošno ter raziskali socialni razvoj otrok. Dotaknili se bomo tudi pojmov vzgoje in socializacije ter pomena vrtca za otrokov socialni razvoj. Tekom diplomske naloge bomo primerjali sistem vzgoje in izobraževanja Slovenije in Anglije ter v kurikulih preverili prisotnost vsebin s področja socialnega razvoja otroka. Na podlagi intervjujev strokovnih delavcev vrtca tako iz Slovenije kot Anglije bomo raziskali njihov pogled ter mnenja na to tematiko. Raziskovali bomo vlogo vrtca v socialnem razvoju otroka ter raziskali problematiko zgodnjega šolanja. V empiričnem delu smo izvedli intervjuje v katerih so sodelovali vzgojiteljih iz obeh držav. V raziskavi je sodelovalo po 10 vzgojiteljev iz obeh držav. Na koncu naloge so podane ugotovitve raziskave.
Keywords: angleški vrtci, zgodnje šolanje, socialni razvoj predšolskih otrok
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 595; Downloads: 86
.pdf Full text (1,30 MB)

4.
Vloga vzgojitelja pri razvijanju socialnih odnosov med otroki v vrtcu : diplomsko delo
Anamarija Poredoš, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Z vključitvijo v vrtec se otroci soočajo z novim, nepoznanim okoljem in z različnimi novimi socialnimi odnosi, ki jih razvijajo v vrtčevskem okolju. V diplomskem delu smo se usmerili na socialne odnose med otroki in na to, kako se ti razvijajo in kakšno vlogo imajo pri razvijanju socialnih odnosov strokovni delavci v vrtcu. V naši raziskavi je sodelovalo 100 strokovnih delavcev vrtca (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev). Ugotovili smo, da strokovni delavci družino, vrtec in vrstnike ocenjujejo kot zelo pomembne za otrokov socialni razvoj, da pripisujejo zelo pomembno vlogo izražanju, prepoznavanju in nadziranju lastnih čustev za socialni razvoj otroka. Prav tako smo ugotovili, da strokovni delavci prepoznavajo odnos, ki ga ima otrok s starši, kot najpomembnejšega. Otroci imajo občasno težave s prilagajanjem v skupini in z vzpostavljanjem socialnih odnosov z drugimi otroki. Večina strokovnih delavcev ocenjuje občutek varnosti in pogovor kot zelo pomembna načina, s katerima vplivajo na socialni razvoj otroka. Večji del strokovnih delavcev se na antisocialno vedenje otroka odzove s pogovorom, na prosocialno vedenje pa s pohvalo. Večji del strokovnih delavcev v vrtcu pogosto izvaja dejavnosti za razvijanje socialnih spretnosti otrok.
Keywords: Socialni razvoj otroka, odnosi med otroki, strokovni delavci, vrtec.
Published in DKUM: 25.04.2023; Views: 1010; Downloads: 210
.pdf Full text (1,66 MB)

5.
Prisotnost IKT v predšolskem obdobju in vpliv na socialni razvoj otrok : diplomsko delo
Jakob Rosenstein, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Prisotnost IKT v predšolskem obdobju in vpliv na socialni razvoj otrok sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanja dognanja iz ustrezne strokovne literature glede digitalne tehnologije, njene vloge v sodobnem življenju otroka, značilnosti in posebnosti socialnega razvoja predšolskih otrok ter vpliva digitalne tehnologije na tega. Pri vsem tem pa je bila predstavljena tudi vloga staršev in vzgojiteljev. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o uporabi digitalne tehnologije v predšolskem obdobju in njenem vplivu na otroka, v kateri so sodelovali starši predšolskih otrok. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Po koncu anketiranja smo podatke obdelali s statističnim programom SPSS in rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da uporaba digitalne tehnologije v predšolskem obdobju ne pušča vidnih negativnih posledic v socialnem razvoju, je pa v vsakdanu otroka uporaba digitalne tehnologije precej pogosto prisotna.
Keywords: IKT, digitalna tehnologija, socialni razvoj, otroci, predšolsko obdobje
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 673; Downloads: 190
.pdf Full text (2,97 MB)

6.
Analiza trajnostnega razvoja podjetja na primeru podjetja domel d. d.
Uroš Sladnjak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava proučitev trajnostnega razvoja. Koncept trajnostnega razvoja se vse bolj uveljavlja in postaja nujna usmeritev na vseh področjih. Vse več podjetij ga skuša implementirati v svoje delovanje ne le zaradi skrbi za zaposlene, družbo in okolje, temveč tudi zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti ter pozitivnega vpliva na celotno podjetje. Gre pa poudariti, da je vpeljava trajnostnega razvoja v podjetje zelo zahteven proces, pri katerem je potrebno slediti določeni zakonodaji, predpisom in standardom
Keywords: trajnostni razvoj, ekonomski vidik, družbeni vidik, socialni vidik, Domel d.d.
Published in DKUM: 29.10.2021; Views: 1074; Downloads: 126
.pdf Full text (1,42 MB)

7.
Trajnostno poročanje v farmacevtski industriji
Tea Rezec, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili trajnostno poročanje podjetij iz farmacevtske industrije, ki prihajajo iz Evrope in Amerike. Podjetja trajnostno oz. nefinančno poročajo o okoljskih, socialnih in ekonomskih vidikih. S poročili dajejo informacije deležnikom o trajnostnem delovanju podjetja. Zelo pomembno je, da se podjetja lotevajo okoljskih in družbenih izzivov, saj le tako lahko prispevajo svoj delež. Podjetja morajo prepoznati pozitivne in negativne vplive na okolje, družbo in gospodarstvo. Na podlagi pregleda literature smo v teoretičnem delu predstavili osnove trajnostnega poročanja. V tem pregledu so bile vsebinsko pojasnjene definicije trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Predstavljeni so bili dokumenti in zakoni na podlagi katerih podjetja poročajo o trajnostnem razvoju. Podrobneje so bili predstavljeni standardi GRI in cilji trajnostnega razvoja, saj jih podjetja pri poročanju o trajnostni uporabljajo najpogosteje. V drugem delu naloge smo podrobneje analizirali vsebine trajnostni poročil izbranih podjetij. V analizo je bilo zajetih osem multinacionalnih podjetij, ki spadajo med najuspešnejša farmacevtska podjetja na svetu. Zanimalo nas je po katerih standardih podjetja poročajo, katera podjetja poročajo obsežneje in na katere vidike dajejo poudarke. Ugotovljeno je bilo, da podjetja poročajo po različni zakonih in predpisih. Razlikuje se vsebinski obseg poročil in poudarek dajejo predvsem okoljskim in socialnim vidikom. S socialnega vidika se podjetja trudijo izboljšati razmer v družbi, pri tem pa se vsako podjetje loteva na svoj način. Nekatera podjetja vlagajo v razvoj mladega kadra, druga dajejo najrazličnejše donacije. Vse več podjetji se zaveda kako pomembno je biti okolju prijazen in upoštevati zakonske predpise. Podjetja zmanjšujejo odpadke, emisije, plastiko in vodo. Zavedajo se pomena izkoriščanja obnovljivih virov v čim večjem obsegu.
Keywords: trajnostno poročanje, trajnosti razvoj, družbena odgovornost, okoljski vidik, socialni vidik
Published in DKUM: 13.07.2021; Views: 1642; Downloads: 237
.pdf Full text (1,61 MB)

8.
Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost
Janja Törnar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost smo v prvi vrsti opredelili, kakšen pomen za otroka nosi socialni razvoj, ob tem pa opisali tudi medsebojne odnose. Osredinili smo se na pojem konflikt in vključili definicije različnih avtorjev. V nadaljevanju smo našteli vrste konfliktov in jih na kratko opisali, za tem pa opisali vzroke konfliktov ter preko opredelitev posameznih avtorjev potrdili tudi lastno mnenje, da se vzroki za nastanek konfliktov od posameznika do posameznika razlikujejo. Sledila je opredelitev odzivov na konflikte, kjer smo se osredinili na to, kako se posamezniki odzivajo na konflikte, kako so odzivi na konflikte povezani z družino, na kakšen način se na konflikte odzivajo deklice in dečki ter poiskali opredelitve, kakšna je razlika v odzivanju na konflikte glede na starost. K temu smo v nadaljevanju dodali še načine reševanja konfliktov, ki smo jih povzeli po različni literaturi. Na koncu teoretičnega dela pa smo vključili tudi komunikacijo in jo opredelili z definicijami različnih avtorjev. V empiričnem delu smo z metodo anketiranja pridobili podatke, ki smo jih predstavili v obliki grafov in opisa. Z analizo podatkov smo ugotovili, da konflikt med otroki najpogosteje nastane zaradi igrač, da med dečki konflikt nastane pogosteje kot pa med deklicami, da se deklice na konflikte najpogosteje odzivajo z jokom, dečki pa z agresijo in da so pri dečkih glavni povod za nastanek konflikta igrače, pri deklicah pa pomoč vzgojiteljici. V zaključku diplomskega dela smo ovrednotili hipoteze in predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli med prebiranjem literature in z analizo rezultatov ankete.
Keywords: Predšolski otrok, socialni razvoj otroka, konflikti, spol, starost, komunikacija.
Published in DKUM: 15.05.2019; Views: 1476; Downloads: 167
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobju
Polona Kangler, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Keywords: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Published in DKUM: 14.12.2018; Views: 2379; Downloads: 402
.pdf Full text (1,27 MB)

10.
Sociološki vidiki plavanja otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Saša Drevenšek, 2018, master's thesis

Abstract: Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni trije večji sklopi, ki se nanašajo na otrokov razvoj: socialni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, čustveni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V nadaljevanju so opisani pomen družine in športne aktivnosti otroka ter vloga družbenih dejavnikov na vključevanje otroka prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v športne aktivnosti. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati intervjujev, opravljenih v kopališču Pristan. Intervjuvali smo deset vaditeljev plavanja treh plavalnih šol. Preučili smo odnos med otroki plavalci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju do gibalne aktivnosti, do vrstnikov in družbe. Analizirali smo odgovore vaditeljev plavanja, učiteljev učencev, ki plavajo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu so tako predstavljeni odgovori z grafikoni in razlage, ki prikazujejo, da je sociološki vidik otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pomemben pri plavanju. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv na socialni vidik razvoja otrok. Opažamo tudi širši vpliv na celostni razvoj otroka; vpliv družine, vaditeljev plavanja, vrstnikov in družbe.
Keywords: Otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj, socialni razvoj, plavanje, družba.
Published in DKUM: 13.12.2018; Views: 1077; Downloads: 95
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica