| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
ROMSKE DRUŽINE V SLOVENIJI IN NJIHOV NAČIN ŽIVLJENJA V MURSKI SOBOTI, NA DOLENJSKEM IN V MARIBORU
Tanja Šprem, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Etnična skupina Romov se je skozi zgodovino naselila povsod po svetu, tudi pri nas, v Republiki Sloveniji. Romi predstavljajo posebno družbeno skupino, ki zaradi svojega jezika, drugačnega načina življenja in socialne diskriminiranosti pogosto živi na robu slovenske družbe. Največ Romov živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter na Gorenjskem (Sinti). V večjih mestih (Maribor, Ljubljana) živijo neavtohtoni Romi; romski priseljenci, ki so prišli iz držav bivše Jugoslavije. V okviru romske skupnosti obstajajo velike razlike v načinu življenja in življenjskem standardu, zato je pri ocenjevanju njihovega položaja treba upoštevati razmere na posameznih območjih. Romske družine pri nas se razlikujejo med seboj v načinu življenja, navadah, jeziku in veroizpovedi, glede na območje, kjer živijo. Naš cilj je bil raziskati etnično skupino Romov in podrobneje preučiti romske družine v Sloveniji, predvsem na območju Murske Sobote, Dolenjske in Maribora. Osredotočili smo se na splošne značilnosti njihovega načina življenja, kot so jezik, izobraževanje, zaposlovanje in družbeni položaj. Rezultati so pokazali, da so romskim družinam, ne glede na območje bivanja, nekatere značilnosti skupne, v nekaterih vidikih pa se razlikujejo. Za splošno izboljšanje njihovega položaja in življenjskega standarda je poleg pozitivnih ukrepov slovenske države potrebno, da se Romi sami organizirajo in začenjajo razvijati svoje lastno politično in kulturno življenje.
Keywords: Romi, romske družine v Sloveniji, življenje Romov, socialni položaj Romov, romski jezik, romska kultura.
Published: 11.01.2011; Views: 5342; Downloads: 731
.pdf Full text (1,16 MB)

5.
SOCIALNI POLOŽAJ UČENCEV Z ASPERGERJEVIM SINDROMOM V OSNOVNI ŠOLI
Katarina Pogorevc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Osebe z Aspergerjevim sindromom strokovnjakom še danes predstavljajo eno veliko uganko. Čeprav je o Aspergerjevem sindromu napisane že kar nekaj literature, se strokovnjaki še vedno poglabljajo v to motnjo. Preučiti in ugotoviti želijo, katera področja, spretnosti so pri osebah z Aspergerjevim sindromom bolje razvita, katera manj, poskušajo pa razumeti tudi kakšno je njihovo delovanje v vsakodnevnem življenju in kakšne medsebojne odnose so sposobni vzpostaviti. V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej razložena pojem integracije in pojem inkluzije, sledi zakonska podlaga v vzgoji in izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, nato je predstavljena sama definicija, kaj Aspergerjev sindrom je, vzroki za nastanek te motnje, značilnosti in razvoj otrok z Aspergerjevim sindromom ter sama obravnava teh otrok. Na koncu tega dela so predstavljeni še različni položaji, ki jih učenci zasedajo znotraj razredov ter metoda s katero ugotavljamo te položaje, podani pa so tudi predlogi, kako nuditi pomoč socialno nespretnim učencem. V empiričnem delu je najprej zajeta analiza sociometrične preizkušnje, nato pa analiza rezultatov pridobljenih s strukturiranim intervjujem. Analiza dobljenih rezultatov sociometrične preizkušnje je pokazala, da večina učencev z Aspergerjevim sindromom znotraj razredov zaseda precej slabše položaje, kot pa njihovi vrstniki, kar posledično vodi do tega, da se sošolci raje izogibajo učencev z omenjeno motnjo, jih zavračajo in prezirajo. Na te rezultate se navezujejo še rezultati pridobljeni pri strukturiranem intervjuju, kjer se je izkazalo, da učenci z Aspergerjevim sindromom sami ocenjujejo, da imajo veliko prijateljev, da se v njihovi družbi zelo dobro počutijo, da se z njimi pogostokrat srečujejo, pa ne samo v šoli pri pouku, ampak tudi pri šolskih in zunajšolskih dejavnostih ter na rojstnodnevnih zabavah. Pri vsem tem je zanimivo to, da se pridobljeni rezultati pri sociometrični preizkušnji in strukturiranem intervjuju med seboj ne dopolnjujejo in ujemajo najbolje, ampak so si v nasprotju s pričakovanim.
Keywords: Integracija, inkluzija, Aspergerjev sindrom, socialni položaj, sociometrična preizkušnja...
Published: 19.07.2011; Views: 3374; Downloads: 639
.pdf Full text (436,87 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica