| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
MEDGENERACIJSKO UČENJE IN SODELOVANJE V PREDŠOLSKI VZGOJI
Marjana Šnajder, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Medgeneracijsko učenje zajema vse načine učenja med različnimi generacijami, ki lahko potekajo na formalen in neformalen način in sta zasnovana na prepričanju, da lahko organizirane dejavnosti povežejo mlajše in starejše generacije. Velik pomen medgeneracijskemu sodelovanju v razvoju predšolskih otrok namenjajo postmodernistični koncepti predšolske vzgoje, ki poudarjajo pomen sodelovanja vrtca z okoljem. Življenje in delo vrtca se prepletata z družinskim in širšim okoljem. V empiričnem delu je raziskano, kakšno je medgeneracijsko sodelovanje in učenje v slovenskih vrtcih, kako pogosto se izvaja, kateri vrtci ga najpogosteje izvajajo in kakšni so učinki na motivacijo za učenje otrok in na razvoj socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 90 strokovnih delavcev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Raziskava je potrdila, da medgeneracijske dejavnosti najpogosteje izvajajo strokovne delavke z višjo in visoko izobrazbo, pogosteje so to pomočnice vzgojiteljic kot vzgojiteljice v starostni skupini od 36 do 40 let. Najpogosteje se medgeneracijske dejavnosti izvajajo v primestnih vrtcih. Dejavnosti se v večini vrtcev izvajajo nekajkrat letno v obliki prireditev, delavnic, lutkovnih predstav. Rezultati kažejo, da medgeneracijske dejavnosti in aktivnosti izboljšajo razvoj socialnih veščin in motivacijo za učenje v 1. in 2. starostnem obdobju. Strokovni delavci ocenjujejo, da medgeneracijske dejavnosti spodbujajo razvoj socialnih veščin in predstavljajo močno orodje pri povečanju motivacije za učenje. Otroci pri medgeneracijskih dejavnosti kažejo kompleksnejša čustva, razvijajo svoj odnos do starejše generacije in se učijo izražanja skupaj z njimi. Rezultati so pokazali, da ima medgeneracijsko sodelovanje pomembno vlogo pri razvoju otrok in bi ga bilo smiselno večkrat vključiti v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu.
Keywords: medgeneracijsko učenje, medgeneracijsko sodelovanje, motivacija, učenje, socialni odnosi, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 347; Downloads: 41
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
Vloga vzgojitelja pri razvijanju socialnih odnosov med otroki v vrtcu : diplomsko delo
Anamarija Poredoš, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Z vključitvijo v vrtec se otroci soočajo z novim, nepoznanim okoljem in z različnimi novimi socialnimi odnosi, ki jih razvijajo v vrtčevskem okolju. V diplomskem delu smo se usmerili na socialne odnose med otroki in na to, kako se ti razvijajo in kakšno vlogo imajo pri razvijanju socialnih odnosov strokovni delavci v vrtcu. V naši raziskavi je sodelovalo 100 strokovnih delavcev vrtca (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev). Ugotovili smo, da strokovni delavci družino, vrtec in vrstnike ocenjujejo kot zelo pomembne za otrokov socialni razvoj, da pripisujejo zelo pomembno vlogo izražanju, prepoznavanju in nadziranju lastnih čustev za socialni razvoj otroka. Prav tako smo ugotovili, da strokovni delavci prepoznavajo odnos, ki ga ima otrok s starši, kot najpomembnejšega. Otroci imajo občasno težave s prilagajanjem v skupini in z vzpostavljanjem socialnih odnosov z drugimi otroki. Večina strokovnih delavcev ocenjuje občutek varnosti in pogovor kot zelo pomembna načina, s katerima vplivajo na socialni razvoj otroka. Večji del strokovnih delavcev se na antisocialno vedenje otroka odzove s pogovorom, na prosocialno vedenje pa s pohvalo. Večji del strokovnih delavcev v vrtcu pogosto izvaja dejavnosti za razvijanje socialnih spretnosti otrok.
Keywords: Socialni razvoj otroka, odnosi med otroki, strokovni delavci, vrtec.
Published in DKUM: 25.04.2023; Views: 847; Downloads: 172
.pdf Full text (1,66 MB)

3.
Počutje romskih otrok v osnovni šoli in njihove zaznave odnosov z vrstniki in učitelji
Laura Kovač, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati, kako se romski učenci počutijo v slovenskih osnovnih šolah ter kako zaznavajo svoje odnose z vrstniki in učitelji, pri čemer posebno pozornost namenjamo tudi pojavu medvrstniškega nasilja v šoli. V teoretičnem delu magistrskega dela se najprej osredotočimo na Rome kot posebno etnično skupnost in romske otroke v šoli. Nato opisujemo šolo kot socialni prostor. Pozornost posvetimo počutju in socialnim odnosom v šoli, ki pomembno vplivajo na učno uspešnost otrok. Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativnem pristopu, podatki so pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z romskimi učenci in starši, ki živijo v romskih naseljih v Prekmurju in na Dolenjskem. Izsledki raziskave kažejo, da na počutje romskih učencev, ki obiskujejo tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, pomembno vplivajo njihovi odnosi z vrstniki in učitelji. Čeprav romski učenci ter starši večinoma pripovedujejo o dobrem počutju romskih učencev v šoli ter odnose z vrstniki in učitelji zaznavajo pozitivno, pa raziskava vseeno osvetli negativne odnose slovenskih vrstnikov ter učiteljev do romskih učencev v osnovni šoli. Romski učenci se v šoli soočajo z diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti s strani slovenskih vrstnikov in učiteljev, pogosto pa so tudi žrtve medvrstniškega nasilja, ki prav tako temelji na njihovi etnični pripadnosti.
Keywords: romski učenci, počutje v šoli, socialni odnosi v šoli, medvrstniško nasilje
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 1459; Downloads: 471
.pdf Full text (1,41 MB)

4.
Primeri didaktičnih aktivnosti za spodbujanje medvrstniških odnosov pri pouku spoznavanja okolja v 1. triletju
Katja Kramljak, 2020, master's thesis

Abstract: Medvrstniški odnosi so za učence izrednega pomena. Še posebej v 1. triletju je pomembno, da se vzpostavijo dobri odnosi in temelji za višje razrede. Namen magistrskega dela je bil izdelati didaktične aktivnosti, ki bi spodbujale pozitivne medvrstniške odnose pri učencih 1. triletja, ter te aktivnosti preizkusiti. Aktivnosti so bile preizkušene v 1., 2. in 3. razredu, v katerih je bilo 11, 10 in 11 učencev. Po izvedenih aktivnostih je bila napisana refleksija. Preizkus didaktičnih aktivnosti se je izkazal za uspešnega, učni cilji so bili doseženi. Učencem je izvedena didaktična aktivnost prinesla novo znanje in poglede na nasilje. Ugotovili smo, da bi pogostejša izvedba teh aktivnosti pomembno izboljšala pozitivne medvrstniške odnose, saj bi jih učenci tako bolje razumeli, pojav nasilja pa bi se zmanjšal.
Keywords: socialni odnosi, medvrstniško nasilje, spoznavanje okolja, didaktične aktivnosti
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1011; Downloads: 177
.pdf Full text (5,01 MB)

5.
Povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresijo v obdobju staranja
Sara Ledinek, 2018, master's thesis

Abstract: Depresija in anksioznost se povezujeta v vseh življenjskih obdobjih, izjeme ne predstavlja niti pozna odraslost. Osamljenost lahko pomembno vpliva na depresijo in anksioznost, socialni dejavniki pa imajo pomembno vlogo pri mentalnem zdravju starostnikov. Namen raziskave je preučiti povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresivnostjo v pozni odraslosti, ob tem pa jih primerjati med domačim in institucionalnim okoljem. Predvidevali smo, da se bodo izguba partnerja in redni stiki z otroki pomembneje povezovali z anksioznostjo in depresivnostjo v domačem okolju, medtem ko bodo starostniki v institucionalnem okolju imeli pomembnejšo povezanost obeh stanj z nevključenostjo v skupnost in nezadovoljstvom s prijateljstvom. V raziskavi je sodelovalo 108 posameznikov nad 65. letom starosti. Vzorec je bil porazdeljen na skupino v domačem okolju (N = 52) in skupino v institucionalnem okolju (N = 56). Rezultati so pokazali, da sta anksioznost in depresivnost značilno povezani v pozni odraslosti. Anksioznost in depresivnost se med izbranima skupinama (domače in institucionalno okolje) pojavljata v podobni meri. Starostniki v institucionalnem okolju ne doživljajo več anksioznosti in depresivnosti v primerjavi z domačim okoljem. Izguba partnerja ne predstavlja pomembnega socialnega dejavnika, ki bi se povezoval z depresivnimi in anksioznimi simptomi v izbranem vzorcu. Redni stiki z otroki so pomembni povezani z anksioznostjo in depresivnostjo le v domačem okolju, kljub temu pa ni bilo statistične razlike med domačim in institucionalnim okoljem. Rezultati so pokazali, da nevključenost v skupnost ni močneje povezana z anksioznostjo in depresivnostjo v institucionalnem okolju glede na primerjavo z domačim okoljem. Nevključenost v skupnost je pomembno povezana z depresijo v obeh okoljih. Nezadovoljstvo s prijateljstvom je edina postavka, pri kateri se je pokazala statistično pomembna razlika med izbranima okoljema, saj je nezadovoljstvo s prijateljstvom močneje povezano z anksioznostjo v institucionalnem okolju. Izsledki raziskave nakazujejo, da razlike v povezanosti anksioznosti, depresivnosti in socialnih dejavnikov niso odvisne od domačega in institucionalega okolja kot takega. Izjema se je potrdila pri nezadovoljstvu s prijateljstvom.
Keywords: starostniki, socialni dejavniki, anksioznost, depresija, odnosi v pozni odraslosti, domovi starejših občanov
Published in DKUM: 07.02.2018; Views: 1786; Downloads: 208
.pdf Full text (902,45 KB)

6.
Sociometrična preizkušnja v vrtcu
Ljudmila Ana Šekoranja, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela utemeljujem pomen socialnih odnosov, socialne kompetentnosti, vrstniških odnosov, predstavim socialne igre in kot glavno temo diplomskega dela natančno predstavim sociometrično preizkušnjo. Pri sociometrični preizkušnji me zanima njena izvedba in kako obdelamo ter prikažemo podatke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni podatki sociometrične preizkušnje. V raziskavo so bili vključeni otroci iz enega izmed celjskih vrtcev v šolskem letu 2013/2014. Otroci so bili stari od štiri do šest let. V vzorec je bila vključena ena skupina s triindvajsetimi otroki. Uporabila sem deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Odgovore anketnih vprašalnikov nisem obdelovala. Zapisani so kot so bili podani. Odgovori otrok so zbrani v sociomatriki in v sociogramu. Poleg sociometrične preizkušnje sem izvedla tudi anketni vprašalnik, da bi lahko primerjala ugotovitve vzgojiteljice, njene pomočnice ter svoje ugotovitve s sociometrično preizkušnjo. Anketirane smo ugotovile in s pomočjo sociometrične preizkušnje potrdile, da so otroci med seboj povezani, se čutijo pripadne skupini, a se grupirajo v manjše skupine. Iz dobljenih ugotovitev lahko sklepam, da vzgojiteljica in pomočnica precej dobro poznata svojo skupino. Iz pridobljenih ugotovitev lahko trdim, da se je sociometrična preizkušnja pokazala kot smiseln način za preučevanje vrstniških odnosov v vrtcu. Sociometrična preizkušnja je lahko vzgojiteljem v veliko pomoč, ko dobijo novo skupino, da lahko vidijo, katere vezi je potrebno med otroki še posebej utrditi.
Keywords: sociometrična preizkušnja, socialni odnosi, socialna sprejetost, socialni vpliv, socialna preferenčnost, sociomatrika, sociogram, otrok, skupina
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 3933; Downloads: 814
.pdf Full text (947,47 KB)

7.
Socialni odnosi med romskimi otroki in drugimi vrstniki v vrtcu
Maruša Kolar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko sprejemanja romskih otrok v vrstniški skupini v vrtcu. Medosebni odnosi in socialna interakcija romskih otrok z vzgojitelji in vrstniki so odvisni predvsem od okolja, v katerem se nahajajo. Ko so izkušnje otrok v socialnem okolju spodbudne in prijetne, se počutijo sprejete in so posledično uspešnejši. V empiričnem delu smo analizirali socialne interakcije pri vzpostavljanju medosebnih odnosov med romskimi otroki in njihovimi vrstniki na področju proste igre, druženja in konfliktov ter raziskovali stopnjo socialne in emocionalne kompetentnosti romskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 30 vzgojiteljev, ki so ocenjevali opazovane parametre. Rezultati kažejo, da so pri prosti igri težave pri komunikaciji med romskimi otroki in drugimi vrstniki, pri druženju z vrstniki romski otroci občasno doživljajo pozitivne izkušnje, ti otroci tudi redko oziroma občasno izražajo socialno in emocionalno kompetentnost. Na podlagi pridobljenih rezultatov predlagamo vključitev romskih pomočnikov v vseh vrtcih, kjer so prisotni Romi, dodatna izobraževanja za vzgojitelje in ostale strokovne delavce, spoznavanje z romsko kulturo in predstavitev le-te v izobraževalnih ustanovah. Z nalogo želimo posredno opozoriti tudi na pomen aktivnega vključevanja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev ter staršev otrok v reševanje problematike vzpostavljanja enakovrednih medosebnih odnosov med Romi in njihovimi vrstniki v vrtcu.
Keywords: romski otroci, vrstniški odnosi, predšolska vzgoja, socialni odnosi, emocionalna kompetentnost, inkluzija
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 2359; Downloads: 314
.pdf Full text (677,75 KB)

8.
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN PRI UČENCIH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Tjaša Lajmsner, Anja Okorn, 2015, master's thesis

Abstract: Pojem motnje v duševnem razvoju se nanaša na stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja posameznika. Učenci z motnjo v duševnem razvoju so tako zaradi umskih oslabitev manj socialno kompetentni. Njihove socialne spretnosti so slabše in kažejo več motečih problematičnih vedenj, zato potrebujejo učenje socialnih veščin, ki jim omogočijo lažjo vključitev v širše socialno okolje. Ker se njihove socialne spretnosti lahko skozi čas izboljšajo, če so jim zagotovljeni primeren trening in priložnosti, sva pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedli trening socialnih veščin, in sicer v 6. razredu osnovne šole s prilagojenim programom, v katerem je 7 učencev, starih od 12 do 14 let. Trening sva izvedli v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine na področju izražanja in razumevanja emocij, samokontrole, komuniciranja, reševanja konfliktov, primernega in neprimernega vedenja, medsebojnih odnosov ter na področju samovrednotenja. Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti socialne odnose in spretnosti pri učencih z motnjo v duševnem razvoju ter s treningom socialnih veščin vsaj nekoliko prispevati k izboljšanju njihovih socialnih veščin in odnosov ter analizirati in evalvirati izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih. Raziskovanje temelji na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov. Podatke sva pridobivali s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika, opazovanja z udeležbo, delno strukturiranega intervjuja z učitelji in evalvacijskega vprašalnika za udeležence. Na podlagi pridobljenih podatkov in analiz sva ugotovili, da so se tekom šolskega leta pokazale pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih ocenjujeva kot uspešno in učinkovito. Trening socialnih veščin se je tako izkazal kot primerna in učinkovita oblika pomoči učencem z motnjo v duševnem razvoju.
Keywords: Motnja v duševnem razvoju, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialni odnosi, evalvacija.
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 5812; Downloads: 958
.pdf Full text (2,86 MB)

9.
VRSTNIŠKA MEDIACIJA Z VIDIKA UČENCEV IN UČITELJEV V OSNOVNIH ŠOLAH
Mateja Cartl, 2013, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga zajema oceno uspešnosti in primernosti vrstniške mediacije z vidika učencev šestega in devetega razreda. Pri tem je bila preverjena vloga spola, razreda in izkušenj. Podana je tudi ocena učinkovitosti in uveljavljanja vrstniške mediacije z vidika stališč učiteljev, glede na delovno dobo, delovno mesto in izkušnje z vrstniško mediacijo. V raziskavi je sodelovalo 395 učencev in 118 učiteljev določenih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatki za učence so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, podatki za učitelje pa s pomočjo lestvice stališč. Rezultati za učence so pokazali, da vrstniška mediacija še ne dosega želenih učinkov. Večina učencev še ne zaznava koristi vrstniške mediacije, še zlasti ne zmanjšanja nasilja na šoli. Mnogi vrstniško mediacijo dojemajo kot priložnost za izognitev kazni. Prav tako vpleteni učenci pogosteje kot izvajalci menijo, da je izvajanje vrstniške mediacije zahtevno in nevarno. Rezultati za učitelje so pokazali, da imajo učitelji pozitivno stališče tako do učinkovitosti, kot tudi uveljavljanja vrstniške mediacije. Učitelji so najbolj soglašali s pozitivnimi učinki vrstniške mediacije na področju komunikacije, medosebnih odnosov in za tem na področju učenčeve samopodobe (to so potrdili predvsem učitelji z višjo delovno dobo in izkušnjami). Nekoliko bolj so bili učitelji zadržani pri njenih učinkih na pouk in še zlasti pri razbremenjevanju učiteljev in staršev.
Keywords: teorija motivacije, socialni odnosi, konflikt, disciplina, mediacija, vrstniška mediacija
Published in DKUM: 28.07.2014; Views: 2573; Downloads: 399
.pdf Full text (1,47 MB)

10.
Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica