1. Podjetniški kapital in poslovne priložnosti kot ključni dejavniki rasti podjetjaMilica Šćekić, 2024, master's thesis Abstract: Kombinacija poslovnih priložnosti in podjetnikovega kapitala omogoča podjetju, da se prilagaja in uspeva na spreminjajočem se trgu, hkrati pa mu pomaga, da se izogne pastem nepričakovanih poslovnih izzivov. Podjetnikov kapital in poslovna priložnost sta ključna dejavnika rasti podjetja, saj omogočata ustvarjanje in izkoriščanje novih poslovnih potencialov. Podjetnikov kapital je ključen za začetno financiranje podjetja, zagotavljanje sredstev za nadaljnjo rast ter obstoj podjetja na trgu. Poleg tega, poslovne priložnosti predstavljajo potencialne tržne niše ali inovativne ideje, ki lahko privedejo do hitrejše širitve podjetja. Skupaj tvorita pomembno orodje, ki podjetju omogoča ustvarjanje konkurenčne prednosti in doseganje želenih ciljev rasti.
Z poudarkom na teoretičnih konceptih in empiričnih študijah je naloga analizirala kako so podjetniki prepoznavali, izkoriščali in izkazovali svoj kapital v korist rasti podjetja, ter kakšen vpliv so imele poslovne priložnosti na podjetnikov kapital in obratno. Na podlagi celovite analize magistrska naloga prispeva k boljšemu razumevanju povezave med poslovnimi priložnostmi, podjetniškim kapitalom ter ponuja smernice za uspešno izkoriščanje teh dejavnikov kot gonilo trajnostne rasti podjetja.
Keywords: podjetnik, poslovne priložnosti, rast, podjetniški proces, človeški kapital, socialni kapital, finančni kapital
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 184; Downloads: 46
 Full text (935,87 KB) |
2. Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitalaNina Simonič, 2021, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Keywords: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 1330; Downloads: 155
Full text (1,58 MB) |
3. VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOVSabina Matekovič, 2011, master's thesis Abstract: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Keywords: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 1120; Downloads: 92
Full text (1,12 MB) |
4. Uporaba družbenih omrežij in kibernetsko nasilje med mladostniki : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTilen Hočevar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Dandanes je težko predvideti doseg in smernice razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Še težje je prevideti človekov ali pa družbeni odziv najrazličnejše moderne tehnologije na naše vedenje, mišljenje, odnose in podobno. Lahko rečemo, da so pametni telefoni in tablice, tako rekoč, postale del nas. Samo, da smo malo dlje časa odsotni od svoje naprave, že občutimo nekakšen občutek nelagodja. Že odrasli ljudje, ki so načeloma čustveno zreli in stabilni ter imajo razdelane vrednotami in prioritete, imajo težave z obvladovanjem te »nove droge«. Otroci in mladostniki, pa se bistveno težje nadzorujejo in v prepogosti uporabi tehnologije, ne vidijo nobenih slabosti, temveč zgolj prednosti. V prvi vrsti zabavo in zadovoljstvo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na mladostnike, ki obiskujejo 9. razred osnovne šole. So v zelo pomembnem življenjskem obdobju, saj so že, ali pa tik pred puberteto. Adolescentom je zelo pomembno, da pogosto navezujejo stike z novimi ljudmi in redno dobivajo potrditev, da so sprejeti s strani svojih sovrstnikov. Še nedolgo tega, je večina socializacije v tem obdobju, potekala v šoli, igriščih in ulicah. Danes pa to vlogo prevzemajo družbena omrežja. Kar naenkrat smo iz pristnih in resničnih odnosov, prešli na plitke virtualne odnose. Otroci in mladostniki, se ne igrajo in družijo več na ulicah in igriščih, temveč se vedno pogosteje zapirajo v svoj virtualni svet. Pri tem pa nastane problem, da ne razvijajo pomembnih socialnih veščin, ki pridejo v ospredje, predvsem v kasnejših življenjskih obdobjih. Kmalu bomo prišli do točke, ko bodo mladim pristni, medosebni odnosi s prijatelji in družino, postali nepomembni. Njihova potreba po sprejetosti, pa bo veliko lažje in hitreje, zadovoljena s pomočjo družbenih omrežij. Poleg vseh omenjenih slabosti povezanih z modernim tehnološkim razvojem, pa vedno večji problem predstavlja kibernetsko nasilje. Obseg in posledice spletnega nasilja, so bistveno večje kot pri tradicionalnem nasilju. Na srečo, se vedno več ljudi zaveda kompleksnosti pojava ter potrebe po raziskovanju in prevenciji kibernetskega nasilja, zlasti med mladostniki.
Keywords: diplomske naloge, družbena omrežja, mladostniki, socialni kapital, socialne veščine, kibernetsko nasilje
Published in DKUM: 23.10.2018; Views: 1033; Downloads: 185
Full text (1,21 MB) |
5. Uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook za izobraževalne namene v času študijaValerija Kašnik, 2018, master's thesis Abstract: V današnjem času spletna socialna omrežja predstavljajo pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, predvsem zaradi komunikacijskega vidika uporabe. Zaradi te in še mnogih drugih funkcij, postajajo spletna socialna omrežja med vsemi generacijami vse bolj priljubljena in obiskana, pri čemer najbolj izstopa spletno socialno omrežje Facebook. Slednje se vse bolj uporablja tudi znotraj izobraževalnega področja, predvsem na področju terciarnega izobraževanja, kjer ga študenti in tudi profesorji uporabljajo kot novo didaktično orodje. S svojimi različnimi funkcijami zapolni vrzeli med formalnim in neformalnim učenjem. Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako študentke in študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (UM), Pedagoške Fakultete (UM), Fakultete za naravoslovje in matematiko (UM) ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM) uporabljajo spletno socialno omrežje Facebook v izobraževalne namene v času študija. Pri tem nas je zanimalo ali študentke in študenti uporabljajo Facebook, kako pogosto ga uporabljajo in za katere namene. Skladno s tem smo preučili uporabo Facebooka glede na spol, letnik študija in učni uspeh. Analizirali smo odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in neposrednimi interakcijami v realnem svetu, kot tudi odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in premostitvenim socialnim kapitalom. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca študentk in študentov FF UM, PEF, FNM in FERI-ja (N = 326). Rezultati analize empiričnih podatkov so pokazali, da študentke in študenti najbolj pogosto uporabljajo Facebook za ohranjanje že obstoječih socialnih vezi in vzpostavljanje novih. Kot drugi pomemben razlog uporabe navajajo tudi uporabo za izobraževalne namene. Poleg velikega števila spletnih prijateljev preko Facebooka, ohranjajo pristne prijateljske vezi v vsakdanjem realnem življenju, tako, da Facebook po njihovem ne vpliva negativno na neposredne interakcije v realnem svetu. S številom »običajnih prijateljev« se zviša tudi delež »Facebook prijateljev«. Prav tako smo skozi raziskavo ugotovili, da je intenzivna uporaba Facebooka v družabne namene pozitivno povezana s študentovim premostitvenim socialnim kapitalom. Tisti študenti, ki pogosteje uporabljajo Facebook za družabne namene, le tega pogosteje uporabljajo tudi za izobraževalne namene. Študenti za pridobivanje informacij in gradiv za študij v večji meri uporabljajo Facebook kot pa Moodle. Naša raziskava je potrdila, da študentke pogosteje uporabljajo Facebook za izobraževalne namene kot študentje. Rezultati so tudi pokazali, da so statistično značilne razlike med različno starimi študenti v uporabi Facebooka za izobraževalne namene. V povprečju ga pogosteje uporabljajo študenti 3. letnika, pogosto tudi študenti 1. in 4. letnika. Prav tako sama uporaba Facebooka ni povezana s študentovim končnim učnim uspehom. Rezultati analiz glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene med fakultetami so si zelo podobni, pri čemer smo ugotovili, da med fakultetami ni statistično značilnih razlik glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene.
Keywords: spletno socialno omrežje, uporabniki, Facebook, študentke, študenti, profesorji, izobraževalni nameni, družabni nameni, socialni kapital, fakulteta, učni uspeh.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1653; Downloads: 353
Full text (1,52 MB) |
6. VLOGA ŠOLE PRI ZMANJŠEVANJU UČINKOV REVŠČINEJosipa Horvat, 2016, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicije in različne teorije revščine. Pojasnili smo odnos in razliko med revščino in socialno izključenostjo ter predstavili podatke o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji. V nadaljevanju smo pojasnili, kako revščina prizadeva kakovost življenja ter razvojne in izobraževalne možnosti. Posebno pozornost smo namenili vlogi šole pri zmanjševanju učinkov revščine. Tukaj smo se ukvarjali s splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja, vrednotami v šoli ter enakostjo oz. neenakostjo v izobraževanju. Osvetlili smo tudi pomembnost krepitve socialnega kapitala v šolah in vrtcih ter pomembnost sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji, svetovalnimi delavci in starši. Na koncu smo pokazali, kako sta povezani šola in oblikovanje samopodobe ter osvetlili pomembnost prostovoljnega dela v šolstvu.
V empiričnem delu smo osvetlili socialno-ekonomski status (SES) učencev 9. razredov mariborskih osnovnih šol z vidika izobrazbe staršev ter materialnega in socialnega kapitala družine. V nadaljevanju smo se ukvarjali s prostočasnimi aktivnostmi učencev, učnim uspehom pri posameznih predmetih in reševanjem osebnih in učnih težav učencev v šoli. Zanimale so nas učenčeve poklicne aspiracije ter razlika med željami in možnostmi izbire srednje šole in opravljanja bodočega poklica. Na koncu smo ugotavljali, kakšen je vpliv staršev in učiteljev pri izbiri srednje šole učencev. Temeljni namen empirične raziskave je proučevanje povezanosti med socialno-ekonomskim statusom učencev 9. razreda na eni strani ter njihovo učno uspešnostjo in poklicno orientacijo na drugi strani. Ugotovili smo, da pri večini predmetov SES vpliva na učni uspeh. Ta razlika se pojavlja pri naravoslovnih predmetih, jezikih in zgodovini. Pri teh predmetih velja, da učenci z višjim SES dosežejo boljše ocene kot pa učenci z nižjim SES. Statistično značilna razlika obstaja tudi med poklicnimi aspiracijami in SES. Učenci z višjim SES težijo k temu, da se vpišejo na šole, ki prinašajo višjo stopnjo izobrazbe, kot učenci z nižjim SES.
Keywords: revščina, socialna izključenost, socialno-ekonomski status, socialni in ekonomski kapital, učni uspeh, poklicne aspiracije.
Published in DKUM: 07.02.2017; Views: 2664; Downloads: 519
Full text (1,56 MB) |
7. Dejavniki socialnega kapitala na slovenskem podeželjuRok Rebernak, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali dejavnike socialnega kapitala na slovenskem podeželju. Uporabljeni so bili podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje (2013). Analizirali smo respondente glede na tip krajevne skupnosti (mestna n = 335 , primestna n = 119, vaška n = 539). V okviru socialnega kapitala so bili merjeni njeni ključni elementi: posplošeno zaupanje, zaupanje v institucije ter članstvo v različnih organizacijah. Raziskava vaške skupnosti v Sloveniji je pokazala nizke stopnje socialnega kapitala. Medregijske razlike na merah socialnega kapitala (posplošeno zaupanje, zaupanje v institucije, članstvo v različnih organizacijah) so v večini majhne in statistično neznačilne, na vseh indikatorjih dosegajo respondenti v povprečju nizke stopnje zaupanja ter nizko participacijo v prostovoljnih združenjih. Glede na pretekle raziskave socialnega kapitala v podeželskih skupnostih, smo predvidevali pozitivno povezanost elementov socialnega kapitala z gospodarsko razvitostjo. Analiza je pokazala, da kljub majhnim razlikam v vseh elementih socialnega kapitala, najvišje stopnje zaupanja in članstva v različnih organizacijah dosegajo regije z najvišjim regionalnim BDP na prebivalca. Starost ne vpliva na stopnje socialnega kapitala, medtem ko so se pokazale statistično značilne razlike med mestnim in vaškim tipom krajevne skupnosti. Prihodnje raziskave socialnega kapitala na slovenskem podeželju so nujne, saj je, z izjemo geografske raziskave Slavičeve (2009), pregled literature pokazal na odsotnost socioloških raziskav socialnega kapitala.
Keywords: socialni kapital, gospodarski razvoj, razvoj podeželja, zaupanje, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1766; Downloads: 181
Full text (786,92 KB) |
8. Učinek socialnega kapitala na družbeno odgovorno izmenjavo znanja v razvojnih ekipah novih izdelkov ob voditeljstvu na osnovi znanja in vrednotAndrej Blagotinšek, 2016, master's thesis Abstract: Socialni kapital je prepoznan kot pomemben za družbo na splošno in tudi v poslovnem svetu.
Vendar pa so njegove razsežnosti dokaj raznolike, merila pa kot kaže odvisna od same družbe,
v kateri ga merimo, saj je že dojemanje zaupanja po svetu zelo različno. Kar zaenkrat
onemogoča dovolj natančno merjenje socialnega kapitala, zato ga tudi formalno (še ne)
vključujejo med intelektualni kapital.
Člani razvojnih ekip novih izdelkov lahko, če so njihova dejanja družbeno odgovorna v skladu
s strategijo organizacije, v kateri so zaposleni, pozitivno vplivajo na trajnostni razvoj, ob
pogoju, da so njihove vrednote ustrezne in znajo učinkovito izmenjevati znanje v procesu
inoviranja.
Družbeno odgovorna podjetja, ki delujejo trajnostno glede svojih vplivov na okolje,
prepoznavajo svoje deležnike, in če je to v skladu z vizijo in s strategijo podjetja, z njimi
pregledno in redno komunicirajo. Takšna podjetja se zavedajo, da s proaktivnim pristopom do
družbene odgovornosti povečujejo tudi socialni kapital podjetja in s tem zagotavljajo trajno
uspešno poslovanje brez obremenjevanja okolja.
Keywords: socialni kapital, razvoj novih izdelkov, sodelovalno voditeljstvo, ekipno voditeljstvo, družbena odgovornost, menedžment znanja, izmenjava znanja
Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 1443; Downloads: 131
Full text (5,10 MB) |
9. MLADI LAHKO IZKORISTIJO SVOJ MANAGERSKI POTENCIAL V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU KOT VIRE NEIZKORIŠČENE ZAPOSLITVENE PRIHODNOSTIRebeka Rubin, 2016, master's thesis Abstract: Temo socialnega podjetništva smo v nalogi obdelali z dveh vidikov: teoretičnega in vidika analize dejanskega stanja. Na koncu smo iz analize s področja socialnega podjetništva povzeli naša spoznanja, da mladi lahko izkoristijo svoj upravljavski potencial, ter sklepe, da bi država in občine morale prepoznati učinke uspešne podpore področja.
Socialni kapital oziroma omrežja mladih z novim znanjem so v prihodnosti v različnih socialnih okoljih viri zaposlitve tudi v obdobju velike brezposelnosti. Svoj potencial lahko razvijajo tudi na področju socialnega podjetništva. Razvoj, neizkoriščeno znanje in dane priložnosti so bili, so in bodo sile napredka tudi v prihodnosti.
Nalogo smo pripravili, da potrdimo dejstvo, da so kljub veliki brezposelnosti mladih socialna omrežja, znanje in osebne vrednote izredna podpora v izkoriščanju managerskega potenciala na področju socialnega podjetništva. Žal se socialni kapital trenutno vrednoti le po ustvarjenem dobičku, ne pa po učinkih v prihodnosti – medsebojno zaupanje in sodelovanje. Država tudi sicer prepočasi analizira dejansko stanje ter načrtuje razvoj področja in vzpostavlja podlage za "kako in v katero smer se bo področje razvijalo in promoviralo". Priložnosti so v smeri dolgoročnega posnemanja že doseženega v EU in tudi v pripravi predpisov.
Keywords: socialno podjetništvo, socialni kapital, znanje, upravljanje, razvoj, brezposelnost mladih.
Published in DKUM: 15.06.2016; Views: 1349; Downloads: 176
Full text (1,46 MB) |
10. Oblikovanje pozitivne organizacijske identitete pri umestitvi socialnega kapitala v učečo se organizacijoMarko Peršič, 2013, doctoral dissertation Abstract: Doba ekonomije znanja prinaša s seboj ogromno izzivov za organizacije. Težke razmere na globalnem trgu veljajo za večino organizacij. Rutinskega poslovanja skoraj nikjer ne zasledimo več. Organizacije so usmerjene k spremembam ter inovacijam v poslovanju. Management v organizacijah mora odigrati ključno vlogo pri vzpostavitvi primernega okolja za učenje. Znanje je postalo osnovni gradnik konkurenčnosti v teh nastalih razmerah. Ustvarjanje novega znanja pomeni dolgoročno za organizacije edino pot za uspešno poslovanje. Prav gotovo tudi informacijske tehnologije postavljajo osnovna merila ter predstavljajo dejavnik razvoja v prihodnosti. Mnogi managerji se ne zavedajo pomena organizacijske kulture. Le prave voditeljske sposobnosti managerjev pripomorejo k oblikovanju pozitivne organizacijske identitete. Zato so pravi odgovor na izzive organizacij v prihodnosti učeče se organizacije.
Pri oblikovanju pozitivne organizacijske identitete temeljno vlogo igra tudi socialni kapital v organizaciji. Relacije med ljudmi, odnosi ter povezave med zaposlenimi oblikujejo organizacijsko identiteto v vsaki organizaciji. Vse te družbene povezave posameznikom omogočajo, da se razvijajo, sodelujejo ter dosegajo osebne ter organizacijske cilje. Oblikujejo se omrežja in pogosto rečemo, da je socialni kapital premoženje v omrežjih. Socialni kapital omogoča tudi prenos in izmenjavo znanja, kar ustvarja pogoje za nastanek učeče se organizacije. Za oblikovanje pozitivne organizacijske identitete lahko rečemo, da je dinamični proces, ker je časovno dolgotrajen. To tudi pomeni, da zahteva ogromno napora managementa in se ujema tako z delnim modelom udejanjanja učeče se organizacije kot tudi z delnim modelom socialnega kapitala.
V doktorski disertaciji smo oblikovali edinstven raziskovalni model mpersic.one, ki je sestavljen iz treh konstruktov, in sicer iz udejanjanja delnega modela učeče se organizacije, iz umestitve delnega modela socialnega kapitala ter iz oblikovanja pozitivne organizacijske identitete. Zanimalo nas je, ali so delni modeli med seboj povezani in kakšen vpliv imajo eden na drugega. V ta namen smo preverili raziskovalni model pri aplikaciji v slovensko podjetniško prakso ter ga preizkusili na testnem primeru podjetja Pivovarna Laško, d.d. Opravili smo kvantitativno raziskavo v slovenskem gospodarstvu ter tudi kvantitativno raziskavo v omenjenem testnem podjetju. Poleg tega smo v Pivovarni Laško, d.d., opravili kvalitativno raziskavo študije primera.
Zaključne ugotovitve empiričnega dela smo ocenili kot pričakovane. V disertaciji smo uresničili vse postavljene cilje, namen ter potrdili vse tri postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raziskovalni model mpersic.one uporaben v različnih organizacijah ter da je vsebinsko korektno zasnovan. Vse tri izvedene raziskave so bile podprte z različnimi raziskovalnimi metodami. Rezultati so odsevali realno stanje slovenske podjetniške prakse in so bili precej podobni rezultatom testnega podjetja. Seveda so bila v testnem primeru določena specifična odstopanja, ki smo jih odkrili in jih s kvalitativno študijo primera izluščili.
Doktorska disertacija je pokazala na ključne točke razvoja poslovanja v prihodnosti. Dodana vrednost se skriva v raziskovalnem modelu mpersic.one, saj smo pokazali, da je uporaben na katerikoli organizaciji. Osnovno sporočilo, ki izhaja tako iz teoretičnih izhodišč kot tudi iz empiričnega dela, je, da umestitev socialnega kapitala v učečo se organizacijo pomembno vpliva na oblikovanje pozitivne organizacijske identitete, ki predstavlja pomembno vsebinsko izhodišče v sodobni teoriji organizacije.
Keywords: Pozitivna organizacijska identiteta, Socialni kapital, Učeče se organizacije, Doba nove ekonomije, raziskava, sodobna teorija organizacije, voditeljstvo, raziskovalni model
Published in DKUM: 22.07.2014; Views: 2884; Downloads: 398
Full text (4,27 MB) |
