Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu je bil preučevan vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na odzivnost in zaznano zaupanje mladih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prisotnost čustvenčkov povečuje dovzetnost mladih za odziv na takšna sporočila ter prispeva k njihovi večji prepričljivosti. Problem je bil prepoznan zaradi vse pogostejše uporabe čustvenčkov v spletni komunikaciji in njihove potencialne zlorabe pri napadih socialnega inženiringa. V empiričnem delu je bila izvedena spletna anketa, v okviru katere so anketiranci ocenjevali verjetnost, da bi odgovorili na sporočilo ter stopnjo strinjanja s trditvami, pri čemer je ena skupina dobila sporočila s čustvenčki in druga brez. Rezultati so pokazali, da prisotnost čustvenčkov v večini primerov ni povzročila statistično značilnih razlik v odzivnosti ali zaupanju. Le v enem primeru so bila sporočila s čustvenčki ocenjena kot bolj zaupanja vredna in so sprožila večjo odzivnost. Kot omejitve raziskave so bile prepoznane dolžina ankete, možna neiskrenost odgovorov ter premalo prepričljivi primeri sporočil. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju vpliva čustvenčkov na zaznavo zlonamernih sporočil in odpira možnosti za nadaljnje raziskave z bolj realističnimi primeri in uporabo metod, ki omogočajo opazovanje dejanskega vedenja.
Keywords: socialni inženiring, spletno komuniciranje, čustvenčki, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (4,40 MB)

Abstract: V diplomski nalogi je pojasnjenih več tipov kibernetskih napadov, s tem, da se največja pozornost namenja kibernetskemu vohunjenju. Kot osnova je uporabljen v vsakem kibernetskem napadu, saj je za uspešno izveden napad potrebna dobra priprava in raziskava potencialnih ranljivostih. Posebna pozornost je bila namenjena razumevanju metod, s katerimi se vdor v informacijski sistem izvaja prikrito, a učinkovito. V nalogi je predstavljena zgodovino kibernetskih napadov in razišče aktualne trende kibernetskih napadov. V nalogi je predstavljena korelacija med kibernetskim bojevanjem in klasičnim hekanjem. Pri tem se podrobno predstavlja motiv za izvedbo dejanj. Z izvedenim pregledom najbolj znanih dogodkov je podan vpogled razsežnosti vdorov in lokacijski vpliv, kakor tudi ideološko stališče, ki je privedlo do napada. V diplomski nalogi je za namen raziskovanja uporabljena diskriptivna metoda. Skozi usmerjene intervjuje je bila izvedena analiza primerov v podjetjih, ki delujejo kot del kritične infrastrukture. Vpliv sodobnih tehnologij je v svetu kibernetskega bojevanja že prisoten, pri kibernetskem vohunjenju pa so uporabljene kot orodje za prepričljivejši pristop. Pri samih vdorih je kot glavni način uporabljen direktni pristop. Smernice, sprejete v Evropskem prostoru, kibernetsko varnost predstavijo kot resen pojem, saj so ukrepi usmerjeni k dvigu ravni zaščite, za varnejše kibernetsko okolje. V diplomskem deluje bil podan pomemben prispevek k razumevanju sodobnih varnostnih izzivov in ponuja usmeritve za nadaljnje raziskave na tem področju.
Keywords: kritična infrastruktura, kibernetsko bojevanje, socialni inženiring, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (739,33 KB)

Abstract: S to raziskavo je bil cilj opozoriti na nove taktike socialnega inženiringa, ki vključujejo izkoriščanje čustvene reakcije na čustvenčke (ang. emojis). Prav tako je bil cilj tudi pojasniti, zakaj je kritična ocena elektronskih sporočil vedno bolj pomembna. Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje vpliva psiholoških dejavnikov, kot so čustvena inteligenca in psihološke ranljivosti, na dovzetnost posameznikov za socialni inženiring, predvsem v okviru kibernetskih napadov, kot sta phishing in smishing. Socialni inženiring temelji na izkoriščanju človeških šibkosti in želja, pri čemer napadalci z manipulativnimi tehnikami pridobivajo osebne podatke ali dostop do sistemov. V zadnjem času so zlorabe še bolj prefinjene, saj se poleg tradicionalnih tehnik vedno bolj uporabljajo čustveni dražljaji, kot so čustvenčki (emojis), ki dajejo napadom bolj prijazen in zaupanja vreden videz. Rezultati raziskave kažejo na to, kako čustvenčki vplivajo na zaznano varnost in pripravljenost prejemnikov na sodelovanje, kar lahko zmanjša njihovo previdnost pri sprejemanju odločitev v digitalnem okolju. Empirični del diplomskega dela vključuje eksperiment s spletno anketo, ki preučuje vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na vedenje prejemnikov ter preizkuša, ali uporaba teh simbolov povečuje verjetnost, da bodo prejemniki sledili navodilom napadalcev. Ugotovitve kažejo, da lahko čustvenčki pri prejemnikih vzbujajo zaupanje, zaradi česar se povečajo možnosti, da se bodo odzvali na zlonamerna sporočila.
Keywords: čustvenčki, socialni inženiring, phishing, manipulativne tehnike, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.12.2024; Views: 0; Downloads: 194
Full text (780,44 KB)

Abstract: Splet je prinesel veliko sprememb. S različnimi funkcijami nam je olajšal življenje tako v osebnem kot v poslovnem življenju. Komuniciranje na lokalni ter globalni ravni je postalo enostavno in del našega vsakdana, saj lahko z nekaj kliki vzpostavimo stik s prijatelji, družino ali poslovnimi partnerji, ne glede na to, kje na svetu se nahajajo. Vendar pa so z napredkom te tehnologije prišle tudi nove grožnje, med katerimi je najbolj izpostavljeno ribarjenje. Napadalci se s to metodo osredotočijo na najranljivejši del sistema, kar predstavljajo uporabniki. Do uspešnega napada lahko pride že samo z enim nepremišljenem kliku. Podjetja in organizacije namenijo veliki del svojih virov in sredstev za usposabljanje in ozaveščanje uporabnikov o sofisticiranih metodah socialnega inžiniringa, katerega uporabljajo napadalci pri ribarjenju. Kljub temu še vedno uporabniki predstavljajo najšibkejši člen sistema. V diplomski nalogi smo se osredotočili na posamezne elemente lažnih elektronskih sporočil ter kako vplivajo na uporabnikovo zaznavo teh sporočil. Za boljše razumevanje smo pripravili eksperiment, v katerem so respondenti na primerih slik elektronske pošte morali oceniti, ali gre za lažno elektronsko pošto ali ne. Te elektronske pošte smo pripravili tako, da je v njih izpostavljena ali neizpostavljena značilnost lažnih elektronskih sporočil. S pomočjo statističnih testov smo analizirali podatke, zbrane med eksperimentom. Ugotovili smo, da obstaja povezava med določenimi elementi elektronskih sporočil in njihovo prepoznavo s strani uporabnikov. Dimenzija oponašanje procesov ali praks je negativno povezana s pravilno prepoznavo, medtem ko dimenzija predhodne izpostavljenosti lažnim elektronskim sporočilom je pozitivno povezana z napačno zaznavo, kar je v nasprotju z našimi pričakovanji. S doseženimi rezultati imamo boljše razumevanje tematike ribarjenja in lažnih elektronskih sporočil ter tako prispevamo k nadaljnjimi raziskavam ter izobraževanju in ozaveščanju.
Keywords: spletno ribarjenje, lažna elektronska sporočila, socialni inženiring, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 65
Full text (1,31 MB)

Abstract: V sodobnem digitalnem svetu, kjer tehnologija nenehno napreduje in komunikacija poteka preko različnih kanalov se soočamo z vedno večjim številom spletnih groženj in zlorab. Med temi grožnjami se pojavlja tudi nova oblika phishinga imenovan smishing. Smishing je tehnika ribarjenja, ki jo hekerji izvajajo prek SMS sporočil. Ta sporočila pogosto vsebujejo povezave, ki prejemnika usmerjajo na prevarantska spletna mesta, ki so na prvi pogled skoraj identična legitimnim spletnim stranem. Na teh lažnih spletnih mestih se od žrtev zahtevajo občutljivi podatki, kot so gesla, številke kreditnih kartic ali druge osebne informacije. Glavni mehanizem smishinga ni tehnologija, temveč laž in izkoriščanje zaupanja žrtev. S povečanjem spletnega nakupovanja je prišlo do porasta nove oblike smishinga, osredotočenega na poštne storitve. Smishing v poštnih storitvah je ena izmed pogostejših in bolj priljubljenih oblik te prevare. Hekerji pošiljajo sporočila, ki se pretvarjajo, da prihajajo od dostavnih služb ali poštnih podjetij. V teh sporočilih prejemniku sporočajo, da naj bi imeli težave z domnevno pošiljko ali dostavo, in vključijo povezavo, ki naj bi omogočila sledenje paketu ali reševanje težave. V resnici pa ta povezava vodi na prevarantsko spletno mesto, kjer hekerji skušajo pridobiti osebne podatke ali finančne informacije. Spletni goljufi pri tovrstnih prevarah ciljajo na množičnost in nepozornost prejemnikov. Pošljejo veliko število lažnih sporočil in računajo na to, da nekateri prejemniki dejansko pričakujejo paket. Za preprečevanje smishinga je pomembno, da se izobražuje o nevarnostih in prepozna sumljiva sporočila, nikoli ne klikati na povezave v SMS sporočilih od neznanih virov ter namestitev in redno posodabljanje protivirusne programske opreme. Prav tako je priporočljiva uporaba dvostopenjske avtentikacije na svojih računih. O vseh poskusih smishinga pa je pomembno to poročati pristojnim organom, saj to pomaga zmanjšati takšne incidente in zagotavlja boljšo predstavo o njihovi pogostosti.
Keywords: smishing, poštne storitve, socialni inženiring, mobilne naprave, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 67; Downloads: 47
Full text (1,41 MB)