SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Vpliv psiholoških faktorjev na odločitve, ki jih v kazenskih postopkih sprejemajo sodniki : diplomsko delo
Ana Končan, 2011, undergraduate thesis

Keywords: psihološki vplivi, socialni dejavniki, kognitivni dejavniki, kazenski postopek, sodniki, sodno odločanje, diplomske naloge
Published: 17.05.2011; Views: 1277; Downloads: 270 
(1 vote)
.pdf Full text (771,17 KB)

3.
SPODBUJANJE OTROKOVEGA SAMOSPOŠTOVANJA V VRTCU
Nevena Kobal Soršak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Samospoštovanje, ki je zelo pomembno za razvoj osebnosti posameznika oz. otroka, pomeni, kakšno lastno vrednost si posameznik priznava. Pri tem gre za občutek, ki ga ima posameznik o sebi. V osrednjem delu diplomske naloge, ki je teoretična, je največji poudarek na pojmu samospoštovanje, kako se to razvija, oblikuje in kakšno samospoštovanje lahko ima posameznik. Ljudje pa pojem samospoštovanje marsikdaj enačimo s pojmoma samopodoba in samozavest, zato diplomsko delo podaja tudi definiciji omenjenih pojmov, ki sta vendarle v tesni povezanosti s samospoštovanjem. Diplomsko delo nam tudi podaja, na kakšen način lahko spodbujamo samospoštovanje pri otrocih. Ker otrok odnos do sebe razvija ob lastnih izkušnjah in ob sporočilih, ki jih dobiva od drugih, lahko tudi vzgojitelji in učitelji marsikdaj prispevamo, da si otrok doda večjo vrednost in si razvije samospoštovanje. V nalogi smo ugotavljali sledeče hipoteze: samospoštovanje lahko razvijamo; na otrokovo samospoštovanje doma vplivajo starši, v vrtcu pa vzgojitelji; otrok z visokim samospoštovanjem je zadovoljnejši in uspešnejši v življenju.
Keywords: spodbujanje, samospoštovanje, otrok, vrtec, samopodoba, samozavest, razvoj, razvojni dejavniki, socialni dejavniki
Published: 11.09.2012; Views: 1097; Downloads: 280
.pdf Full text (387,66 KB)

4.
Razvoj agresivnega vedenja
Suzana Krnjak, 2015, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu so predstavljene ugotovitve različnih avtorjev, kako pojmujejo nasilje in agresivnost. V strokovni literaturi se ta dva pojma načeloma uporabljata kot sopomenki. Opisane teorije agresivnega vedenja se med seboj zelo razlikujejo, prav tako kot mnenja znanstvenikov in raziskovalcev o razvoju agresivnega vedenja. Poseben poudarek je namenjen biološkim teorijam, saj me je zanimalo, ali je delovanje v možganih povezano z razvojem agresivnega vedenja ter kateri del v možganih je za tovrstna čustva najbolj zaslužen. Prav tako so predstavljeni dejavniki, ki privedejo do agresivnosti, med katerimi se zdijo zelo pomembni dejavniki mediji in družina. Mediji so tisti, ki prenašajo po svetu najrazličnejše zgodbe, tako ljubezenske kot tudi tiste s kriminalno vsebino. Učinki medijev običajno hitro zbledijo, lahko pa se povečujejo, če se ponavljajo, saj se pri tem javnost spominja prejšnjih podobnih prizorov. Pogosto spremljanje nasilnih prizorov lahko privede do povečane neobčutljivosti za nasilje. Odraščanje otrok v družini, kjer je nasilno vedenje nekaj vsakdanjega, pomeni večjo verjetnost, da bo takšen otrok prevzel nasilne vzorce vedenja. Prav tako so v nalogi opisane motnje osebnosti, ki bi lahko vplivale na agresivno vedenje. V empiričnem delu so s pomočjo strokovne literature in literature, pridobljene na internetu, opisani in analizirani storilci nasilnih kaznivih dejanj, saj želimo s temi podatki ugotoviti, kateri od naštetih dejavnikov (biološki, socialni, psihološki) najbolj vpliva na razvoj agresivnega vedenja.
Keywords: agresivnost, agresivno vedenje, nasilje, osebnostne motnje, genetika, socialni dejavniki, kazniva dejanja, storilci, analize, magistrska dela
Published: 06.11.2015; Views: 1016; Downloads: 214
.pdf Full text (518,85 KB)

5.
Zadovoljstvo učiteljev z delovno situacijo
Sanja Kapun, Karmen Kešina, Branka Čagran, 2009, short scientific article

Abstract: V prispevku obravnavamo delovno zadovoljstvo učiteljev kot dejavnika kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa. V empirični raziskavi smo ugotavljali stopnjo zadovoljstva z vidika materialnih dejavnikov, dejavnikov individualne rasti, socialnih dejavnikov in dejavnikov avtonomno-kreativnega dela. Rezultati kažejo obstoj razlik v odgovorih učiteljev glede na stalnost zaposlitve in delovne izkušnje ter opozarjajo, da so učitelji, zaposleni za nedoločen čas, bolj zadovoljni z delovno situacijo, ravno tako so bolj zadovoljni učitelji, ki imajo več let delovnih izkušenj.
Keywords: delovno zadovoljstvo, materialni dejavniki, dejavniki individualne rasti, socialni dejavniki, dejavniki avtonomno kreativnega dela, osnovnošolski učitelji
Published: 10.07.2015; Views: 310; Downloads: 34
.pdf Full text (463,61 KB)
This document has many files! More...

6.
UČINKOVITOST PROGRAMA USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU Z VIDIKA DEMOGRAFSKIH DEJAVNIKOV
Lea Dragar, 2016, master's thesis

Abstract: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila pravice do črpanja kohezijskih sredstev, sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjeni hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Proti brezposelnosti se evropska politika zaposlovanja bori tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Program Usposabljanje na delovnem mestu je stalnica programov Aktivne politike zaposlovanja na Zavodu za zaposlovanje. Za Zavod je ključnega pomena Evropski socialni sklad. V magistrski nalogi smo analizirali, kako na učinkovitost programa Usposabljanje na delovnem mestu (ki jo merimo z izhodi v zaposlitev 12 mesecev po koncu usposabljanja) vplivajo demografski dejavniki, kot so spol, starost in izobrazba. S pomočjo t-testa, Mann-Whitneyevega testa ter ANOVE in Kruskal-Wallisovega testa smo ugotovili, da se učinkovitost programa razlikuje glede na stopnjo izobrazbe, medtem ko se razlike v učinkovitosti programa niso pokazale pri spolu in starosti.
Keywords: Evropski socialni sklad – ESS, brezposelnost, programi Aktivne politike zaposlovanja, Usposabljanje na delovnem mestu, demografski dejavniki.
Published: 13.04.2016; Views: 563; Downloads: 125
.pdf Full text (1,33 MB)

7.
Povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresijo v obdobju staranja
Sara Ledinek, 2018, master's thesis

Abstract: Depresija in anksioznost se povezujeta v vseh življenjskih obdobjih, izjeme ne predstavlja niti pozna odraslost. Osamljenost lahko pomembno vpliva na depresijo in anksioznost, socialni dejavniki pa imajo pomembno vlogo pri mentalnem zdravju starostnikov. Namen raziskave je preučiti povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresivnostjo v pozni odraslosti, ob tem pa jih primerjati med domačim in institucionalnim okoljem. Predvidevali smo, da se bodo izguba partnerja in redni stiki z otroki pomembneje povezovali z anksioznostjo in depresivnostjo v domačem okolju, medtem ko bodo starostniki v institucionalnem okolju imeli pomembnejšo povezanost obeh stanj z nevključenostjo v skupnost in nezadovoljstvom s prijateljstvom. V raziskavi je sodelovalo 108 posameznikov nad 65. letom starosti. Vzorec je bil porazdeljen na skupino v domačem okolju (N = 52) in skupino v institucionalnem okolju (N = 56). Rezultati so pokazali, da sta anksioznost in depresivnost značilno povezani v pozni odraslosti. Anksioznost in depresivnost se med izbranima skupinama (domače in institucionalno okolje) pojavljata v podobni meri. Starostniki v institucionalnem okolju ne doživljajo več anksioznosti in depresivnosti v primerjavi z domačim okoljem. Izguba partnerja ne predstavlja pomembnega socialnega dejavnika, ki bi se povezoval z depresivnimi in anksioznimi simptomi v izbranem vzorcu. Redni stiki z otroki so pomembni povezani z anksioznostjo in depresivnostjo le v domačem okolju, kljub temu pa ni bilo statistične razlike med domačim in institucionalnim okoljem. Rezultati so pokazali, da nevključenost v skupnost ni močneje povezana z anksioznostjo in depresivnostjo v institucionalnem okolju glede na primerjavo z domačim okoljem. Nevključenost v skupnost je pomembno povezana z depresijo v obeh okoljih. Nezadovoljstvo s prijateljstvom je edina postavka, pri kateri se je pokazala statistično pomembna razlika med izbranima okoljema, saj je nezadovoljstvo s prijateljstvom močneje povezano z anksioznostjo v institucionalnem okolju. Izsledki raziskave nakazujejo, da razlike v povezanosti anksioznosti, depresivnosti in socialnih dejavnikov niso odvisne od domačega in institucionalega okolja kot takega. Izjema se je potrdila pri nezadovoljstvu s prijateljstvom.
Keywords: starostniki, socialni dejavniki, anksioznost, depresija, odnosi v pozni odraslosti, domovi starejših občanov
Published: 07.02.2018; Views: 370; Downloads: 64
.pdf Full text (902,45 KB)

8.
Strukturna analiza samomorov v slovenski policiji
Bruno Blažina, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Keywords: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Published: 24.07.2018; Views: 397; Downloads: 49
.pdf Full text (5,41 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica