| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Keywords: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Published: 01.02.2021; Views: 160; Downloads: 18
.pdf Full text (2,74 MB)

2.
Skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi
Nina Gaberc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je raziskati, kakšna je skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi. Predvsem nas je zanimalo, kakšen pomen ima govorno izobraževanje za govorce in poslušalce, kako pogosto in kje se govorci izobražujejo. Na začetku smo predstavili pomen radia, zakonodajne in pravne okvire radia in kakšna je razlika med komercialnimi in nacionalnimi radijskimi postajami. Vsak radio ima določen format, shemo in načrt, kar tudi podrobneje predstavimo. Del radia so tudi novinarske zvrsti in žanri. Posebno poglavje je namenjeno slovenskemu jeziku, socialnim in funkcijskim zvrstem jezika. Znotraj tega je poudarek na prikazu govoru in izobraževanju govorcev. Predstavimo tudi različne institucije, ki omogočajo govorno izobraževanje, ter spletne priročnike, ki v digitalni obliki omogočajo hitrejše in lažje iskanje besed ter besednih zvez. V zadnjem sklopu predstavimo Radio Maxi in njegovo delovanje, ter rezultate vprašalnika o izobraževanju. S pomočjo rezultatov vprašalnika lahko radijski voditelji najdejo odgovore, kje se izobraževati in na kakšen način. S ponujenimi jezikovnimi priročniki lahko ponudimo novinarjem, napovedovalcem in drugim govorcem na radiu različne možnosti iskanja ustreznega besedja.
Keywords: izobraževanje govorcev, radijski govor, pravorečni priročniki, knjižna norma, socialne zvrsti
Published: 13.11.2019; Views: 400; Downloads: 80
.pdf Full text (1,47 MB)

3.
Izzivi pri prevajanju afroameriške pogovorne angleščine na primerih posodobljenih prevodov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird v slovenski jezik
Mitja Brünec, 2018, master's thesis

Abstract: Prevajanje književnih besedil, ki so napisana v knjižnem jeziku, prevajalcem predstavlja številne izzive zaradi razlik med izhodiščnim ter ciljnim jezikom in kulturo, še zahtevnejše pa je prevajanje besedil, ki poleg knjižnega jezika vsebujejo še neknjižne jezikovne zvrsti, zlasti kadar je celotno delo napisano v neknjižni jezikovni zvrsti. Primer neknjižne jezikovne zvrsti v angleščini je afroameriška pogovorna angleščina, ki ima posebne jezikovne strukture, z njo pa avtor besedila običajno želi prikazati razlike med liki v sloju, kulturi, geografskem območju izobraženosti ipd. Vse te značilnosti mora prevajalec prenesti v ciljni jezik in kulturo, pri tem pa se mora poslužiti raznih prevajalskih strategij in se odločiti, ali bo v prevodu obdržal neknjižno jezikovno zvrst ali ne. Izziv lahko predstavljajo tudi izrazi poimenovanja za temnopolte, ki jih je v slovenščini veliko manj, povezani pa so z afroameriško skupnostjo in kulturo v Združenih državah in se ne pojavljajo le v afroameriški književnosti. Prevod, ki nastane, pa lahko tudi zastara ali kako drugače ni primeren in tako nastane težnja po novem prevodu. V magistrski nalogi obravnavamo zgoraj omenjene teme, hkrati pa na podlagi primerov iz romanov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird analiziramo prevode, ki jih med seboj primerjamo in ugotavljamo, kako so se prevajalci istega dela in, kjer je to mogoče, obeh del lotili prevajanja določenih značilnosti afroameriške pogovorne angleščine in poimenovanj za temnopolte. Pri tem smo pozorni predvsem na uporabljene prevajalske strategije pri prevajanju neknjižne zvrsti jezika v slovenščino in razlike med prevodi. Vsakemu primeru podamo tudi svoj predlog, kjer se nam to zdi ustrezno.
Keywords: socialne zvrsti jezika, prevajanje neknjižnih zvrsti jezika, posodabljanje prevodov, afroameriška pogovorna angleščina, The Adventures of Huckleberry Finn, To Kill a Mockingbird, Pustolovščine Huckleberryja Finna, Prigode Huckleberryja Finna, Ne ubijaj slavca, Če ubiješ oponašalca
Published: 04.10.2018; Views: 535; Downloads: 62
.pdf Full text (905,14 KB)

4.
5.
Raba socialnih zvrsti jezika med učitelji in učenci v zadnjem triletju izbrane osnovne šole
Mojca Ilić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Obvravnava socialnih zvrsti jezika,pomen in vloga narečja,predvsem prleškega,opredelitev nalog in ciljev pouka slovenskega jezika.Empirični del zajema obravnavo problematike rabe različnih socialnih zvrsti jezika med učitelji in učenci.
Keywords: učenec, učitelj, socialne zvrsti jezika, narečja
Published: 30.09.2016; Views: 672; Downloads: 64
.pdf Full text (1,34 MB)

6.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Keywords: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Published: 13.09.2016; Views: 707; Downloads: 78
.pdf Full text (1,69 MB)

7.
Analiza podnapisov glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika v filmski trilogiji Boter
Tanja Paragi, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati podnapise v filmski trilogiji Boter glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika. V teoretičnem delu so predstavljene socialne zvrsti angleškega in slovenskega jezika, pri čemer smo se opirali tako na teorijo Jožeta Toporišiča kot tudi Andreja Skubica, ki je v teorijo jezikovnih zvrsti uvedel pojem in koncept sociolekta. Prav tako smo se osredinili na pojma družbena mreža in družbeni prostor, ki imata pomembno vlogo pri razumevanju filma in podnaslavljanju oziroma prevajanju v drug tuji jezik. Na koncu je predstavljena še teorija Bernarda Nežmaha, ki je v svojem delu pojasnil razliko med kletvicami in psovkami, kot tudi teorija Kitty M. van Leuven-Zwart, ki je razvila primerjalni model za iskanje razlik med izvirnikom in prevodom. Komparativna analiza vseh delov trilogije Boter, ki se v največji meri osredinja na analizo socialnih jezikovnih zvrsti, je pokazala, da do razhajanj med vsemi deli trilogije Boter ne prihaja. Zgodba vsakega dela nadaljuje pripoved predhodnega. Čeprav so se igralci skozi trilogijo menjavali in je po dveh desetletij, ko je posnet še tretji del trilogije, ostala le peščica istih, so vsi, tako stari kot tudi novi igralci, še vedno predstavljali družino Corleone, italijansko družino, ki se je integrirala v ameriško družbo in poskušala ohraniti ravnovesje med tema dvema kulturama.
Keywords: filmska trilogija Boter, socialne zvrsti, družbena mreža in družbeni prostor, kletvice in psovke, primerjalni model, italijanska družina
Published: 29.10.2015; Views: 850; Downloads: 138
.pdf Full text (1,16 MB)

8.
RABA KNJIŽNEGA IN NEKNJIŽNEGA JEZIKA PRI UČENCIH TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Maja Vargazon, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje knjižni in neknjižni jezik. Prav tako sem uporabila literaturo, povezano s slovenskogoriškim narečjem, torej narečjem, v katerem živim in raziskujem govor učencev zadnjega triletja osnovne šole. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavam predstavitev kraja Duplek, njegovo zgodovino in zanimivosti. Izpostavljam socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Diplomsko delo predstavlja panonsko narečno skupino, natančneje slovenskogoriško narečje, pomen in vlogo narečja ter predstavitev dupleškega govora na glasoslovni, oblikoslovni in skladenjski ravnini. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti uporabo dupleškega govora pri učencih tretjega triletja izbrane osnovne šole. Zanimalo me je, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe različnih socialnih zvrsti jezika. S pomočjo ankete sem tako lahko ugotovila, kateri dejavniki vplivajo na izražanje učencev v šoli v različnih okoliščinah in katere zvrsti jezika uporabljajo. Dobljene podatke sem analizirala po spolu in razredu ter jih predstavila v grafih in tabelah. Ugotovila sem lahko, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega. Prav tako sem v raziskavo vključila primerjavo hospitacij, ki sem jih opravila pri predmetih Slovenščina in Geografija v osmem razredu osnovne šole. Kot zanimivost sem na kratko predstavila še govor otrok v vrtcu Duplek, s katerimi sem v stiku na plesnih vajah.
Keywords: socialne zvrsti jezika, dupleški govor, slovenskogoriško narečje, panonska narečna skupina, učenci tretjega triletja osnovne šole
Published: 09.12.2014; Views: 1026; Downloads: 160
.pdf Full text (3,79 MB)

9.
JEZIKOVNA ZVRSTNOST UČENCEV TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE V DANIH GOVORNIH POLOŽAJIH
Barbara Srnko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo v teoretičnem delu obravnava socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Izpostavlja pomen in vlogo narečja ter ruški govor in njegove značilnosti. V povezavi s tem sledi kratka predstavitev kraja Ruše. Diplomsko delo predstavlja didaktična načela in izpostavlja načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Obravnava tudi otrokov govor in izpostavlja dejavnike govornega razvoja. Obravnavano tematiko osvetljuje v učnem načrtu za slovenščino v tretjem triletju osnovne šole in v povezavi s tem ugotavlja, kakšna je zastopanost narečij in ostalih socialnih zvrsti jezika v Rokusovih samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan, ki jih učenci uporabljajo pri pouku slovenščine na osnovni šoli v Rušah. V zaključku teoretičnega dela so zbrani avtorji in naslovi dosedanjih raziskav, ki se ukvarjajo z rabo socialnih zvrsti jezika učencev osnovne in srednje šole, ter njihove temeljne ugotovitve. Osrednje vprašanje diplomskega dela so socialne zvrsti jezika, ki jih učenci tretjega triletja osnovne šole uporabljajo v različnih govornih položajih. V povezavi s tem me je zanimalo, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe socialnih zvrsti jezika. V ta namen sem uporabila vnaprej pripravljen anketni vprašalnik avtoric doc. dr. Melite Zemljak Jontes in doc. dr. Simone Pulko. S pomočjo slednjega sem ugotovila, katere zvrsti jezika uporabljajo anketirani učenci v domačem okolju s starši, s sokrajani, ki so nevrstniki in vrstniki, ter v šolskem okolju pri urah slovenščine in pri urah drugih predmetov, kako se pogovarjajo med seboj s sošolci in z vrstniki ter z drugimi zaposlenimi na šoli. Prav tako sem ugotovila, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega.
Keywords: učenci tretjega triletja osnovne šole, socialne zvrsti jezika, narečje, ruški govor, didaktična načela, učni načrt, govorni položaj
Published: 09.04.2013; Views: 2006; Downloads: 267
.pdf Full text (1,09 MB)

10.
ŽARGON IGRALCEV POKRA
Jure Cvetek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Žargon igralcev pokra je sociolingvistična študija, ki obravnava jezikovno zvrst žargon, podrobneje pa posamezen žargon, tj. žargon igralcev pokra. Avtor v nalogi žargon opredeli kot specifično zvrst jezika z značilnimi lastnostmi. V nalogi so soočeni pogledi raznih domačih in tujih avtorjev na jezikovno zvrst žargon. Naloga preučuje tudi vzroke za nastanek žargonizmov, kjer avtor izpostavlja potrebo po poimenovanju novih pojmov, kot tudi težnjo k univerbizaciji večbesednih poimenovanj. Avtor v nalogi opredeljuje tudi funkcijo žargona v komunikaciji med njegovimi uporabniki, katero vidi v potrebi po strokovnem izražanju v zadevah kake dejavnosti, kot tudi v težnji po izražanju skupinske pripadnosti. Prav tako skuša avtor v nalogi opredeliti temeljne leksikalne značilnosti žargona. Te so predvsem v velikem številu prevzetih izrazov, metaforičnih in metonimičnih izrazov in univerbiziranih večbesednih poimenovanj. V nadaljevanju naloga preučuje žargon igralcev pokra. Avtor v tem delu opredeljuje najizrazitejše značilnosti žargona igralcev pokra, med katere prišteva veliko število predvsem iz angleščine prevzetega izrazja in precejšnjo mero ekspresivnosti. S pragmatičnofunkcijskega vidika avtor žargonu igralcev pokra pripisuje dve poglavitni funkciji, ki sta odvisni od konteksta uporabe žargona. Ob študiji naloga vsebuje tudi razlagalni slovar žargona igralcev pokra z oblikoslovnimi podatki in primeri rabe.
Keywords: funkcijske zvrsti, interesne govorice, socialne zvrsti, sociolekt, žargon igralcev pokra
Published: 12.07.2012; Views: 2348; Downloads: 387
.pdf Full text (982,47 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica