SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
VZGOJNI UKREPI ZA MLADOLETNE DELINKVENTE Analiza sprememb v Sloveniji po sprejemu Zakona navodil in prepovedi leta 1995
Barbara Jalovec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zakonodaja v Sloveniji je s sprejemom Zakona o navodilih in prepovedih (1995) omogočila sistemsko urejeno delo z družinskimi okolji, da bi s tem zagotovili trajnejšo in stabilnejšo preventivo v zvezi z delinkvenco otrok in mladostnikov. Na duševni razvoj otroka oziroma mladostnika imajo velik vpliv družina, vrstniki in širše družbeno okolje, v katerem posameznik – mladostnik živi. Če poznamo psihološke in socialne dejavnike prestopništva, lahko določimo, kateri vzgojni ukrep je najprimernejši za posameznika. Vzgojno zanemarjen, vzgojno zapuščen ali delinkventen otrok ima predispozicijo, da postane prestopnik, razen zadnjega, ki to že je, zato je pri določanju vzgojnega ukrepa pomembno vedeti, kakšna je otrokova predhodna vzgoja. Slovenski sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov je močno zaostajal za sistemom obravnavanja v Švici, Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji. V teh državah sta v ospredju kritika zavodskega obravnavanja in zavzemanje za svetovanje prestopnikom in njihovim družinam kot oblika vzgojnega ukrepa. Vsekakor je v tem oziru napredoval tudi slovenski sistem, ki pri obravnavanju mladoletnih delinkventov izvaja ukrepe, kot so poravnava z oškodovancem in plačilo za žrtve, delo v korist skupnosti in trening socialnih veščin. Pri obravnavanju vzgojnih ukrepov so bile uporabljene metode deskripcije, komparacije in kompilacije različnih avtorjev ter analiziranja njihovih empiričnih raziskav. Preko navodil in ukrepov se v mladoletniku krepijo občutki sočutja ter odgovornosti tako zase kot za druge ljudi, hkrati pa mu je pri tem v veliko pomoč prisotnost drugih družinskih članov, ki aktivno sodelujejo pri njegovi resocializaciji. Vzgojni ukrepi omogočajo prestopniku popraviti posledice storjenih kaznivih dejanj, hkrati pa ga učijo mirnega reševanja sporov in izboljšanja njegovega odnosa z okoljem.
Keywords: delinkventnost, mladoletno prestopništvo, vzgojni ukrepi, socialne veščine
Published: 29.05.2009; Views: 2427; Downloads: 330
.pdf Full text (283,26 KB)

2.
3.
4.
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN PRI UČENCIH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Tjaša Lajmsner, Anja Okorn, 2015, master's thesis

Abstract: Pojem motnje v duševnem razvoju se nanaša na stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja posameznika. Učenci z motnjo v duševnem razvoju so tako zaradi umskih oslabitev manj socialno kompetentni. Njihove socialne spretnosti so slabše in kažejo več motečih problematičnih vedenj, zato potrebujejo učenje socialnih veščin, ki jim omogočijo lažjo vključitev v širše socialno okolje. Ker se njihove socialne spretnosti lahko skozi čas izboljšajo, če so jim zagotovljeni primeren trening in priložnosti, sva pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedli trening socialnih veščin, in sicer v 6. razredu osnovne šole s prilagojenim programom, v katerem je 7 učencev, starih od 12 do 14 let. Trening sva izvedli v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine na področju izražanja in razumevanja emocij, samokontrole, komuniciranja, reševanja konfliktov, primernega in neprimernega vedenja, medsebojnih odnosov ter na področju samovrednotenja. Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti socialne odnose in spretnosti pri učencih z motnjo v duševnem razvoju ter s treningom socialnih veščin vsaj nekoliko prispevati k izboljšanju njihovih socialnih veščin in odnosov ter analizirati in evalvirati izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih. Raziskovanje temelji na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov. Podatke sva pridobivali s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika, opazovanja z udeležbo, delno strukturiranega intervjuja z učitelji in evalvacijskega vprašalnika za udeležence. Na podlagi pridobljenih podatkov in analiz sva ugotovili, da so se tekom šolskega leta pokazale pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih ocenjujeva kot uspešno in učinkovito. Trening socialnih veščin se je tako izkazal kot primerna in učinkovita oblika pomoči učencem z motnjo v duševnem razvoju.
Keywords: Motnja v duševnem razvoju, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialni odnosi, evalvacija.
Published: 22.10.2015; Views: 2374; Downloads: 485
.pdf Full text (2,86 MB)

5.
Vrstniški odnosi v 7. razredu osnovne šole: študija primera
Lucia Klasinc, 2016, master's thesis

Abstract: Raziskava je bila zastavljena kot študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli, ki po teoriji samodoločanja pomembno prispevajo k posameznikovem učenju in razvijanju potencialov. Z metodo akcijskega raziskovanja sem preverila povezanost, kvaliteto odnosov, učno zavzetost in učno odtujenost v štirih oddelkih 7. razreda. Z namenom izboljšanja vrstniških odnosov sem v razredih izvedla in evalvirala pet izkustvenih delavnic socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 80 učencev, 4 razredničarke in šolska svetovalna delavka. V kvantitativnem delu raziskave sem analizirala podatke, pridobljene s sociometrično preizkušnjo, tehniko »Kdo je kdo« in Vprašalnikom učne zavzetosti nasproti učni odtujenosti. V kvalitativnem delu raziskave sem analizirala pisne povzetke polstrukturiranih intervjujev in samorefleksij petih delavnic ter pisne odgovore učencev o spoprijemanju s socialnimi situacijami. Rezultati so pokazali trend pozitivnih sprememb pri sociometričnem statusu in nižjo učno zavzetost po izvedbi delavnic. Priljubljeni učenci so bili s strani vrstnikov zaznani kot najbolj prosocialni, kontroverzni in zavrnjeni učenci pa kot najbolj impulzivni. Socialno sprejeti in nesprejeti učenci se niso razlikovali v učni zavzetosti. Razredničarke in šolska svetovalna delavka so poročale o številnih individualnih in okoljskih dejavnikih vrstniških odnosov ter učne zavzetosti. Učenci so najpogosteje navajali, da bi se v konfliktni situaciji postavili zase, najpravilneje pa bi se jim zdelo o situaciji poročati odrasli osebi. Nadaljnje delo z razredom je potrebno in zaželeno. Razredničarke in šolska svetovalna delavka so izpostavile pomemben dejavnik odnosa z učiteljem, vzpostavljanje varnega okolja in postavljanje meja ravnanja. Prednost raziskave je v kvalitativni obravnavi vrstniških odnosov in izvedbi izkustvenih delavnic, ki bi morale biti v prihodnjih raziskavah in preventivnih šolskih programih načrtovane bolj poglobljeno, pogosteje in čez celotno šolsko leto.
Keywords: študija primera, akcijsko raziskovanje, vrstniški odnosi, učna zavzetost, učna odtujenost, izkustvene delavnice, socialne veščine
Published: 09.08.2016; Views: 882; Downloads: 152
.pdf Full text (1,78 MB)

6.
RAZVOJ IN EVALVACIJA TRENINGA SOCIALNIH VEŠČIN ZA MLADOSTNIKE
Tea Totić, 2016, master's thesis

Abstract: Na prehodu iz otroštva v mladostništvo naraščajo težave na psihosocialnem področju. Z ustreznim treningom socialnih veščin lahko mladostnikom pomagamo, da ustrezno razvijejo lastno identiteto, se lažje spopadejo s težavami, izboljšajo kvaliteto medosebnih odnosov in postanejo bolj psihološko odporni. Da bi se mladostniki uspešnejše socialno prilagodili in da bi se zmanjšala pojavnost motečega vedenja v šoli, sem se odločila, da razvijem trening socialnih veščin, ga izvedem in evalviram. Pri tem me je zanimalo tudi, ali se bodo pojavile kakšne morebitne spremembe v razvoju socialnih veščin in kakšno prepričanje bodo sodelujoči učenci imeli po izvedbi treninga glede spremembe lastnih vedenjskih in čustvenih vzorcev ter ali se bo njihova pozornost na svoje vedenje povečala. Trening socialnih veščin sem izvedla v osmem razredu osnovne šole v pomurski regiji, kjer se je za sodelovanje odločilo 6 učencev. Izvedla sem ga v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine asertivnosti, sodelovanja, empatije, samokontrole in odgovornosti. Raziskovanje je temeljilo na kvantitativnem in kvalitativnem zbiranju podatkov. Podatke sem pridobila s pomočjo lestvice socialnih veščin, vprašalnika prepoznavanja čustev in samorefleksije, sprotnih poročil, evalvacijskega končnega vprašalnika, evalvacijskega pripomočka »Tarča« in »Pričakovanja in strahovi«. Na podlagi pridobljenih podatkov in ocenjevanja sem ugotovila, da so se tekom izvajanja treninga socialnih veščin pokazale nekatere pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin. Skupaj s sovoditeljem sva izvedbo treninga socialnih veščin ocenila kot uspešno. Trening socialnih veščin se je izkazal za uporabno in primerno obliko pomoči za mladostnike na psihosocialnem področju.
Keywords: mladostništvo, socialne veščine, trening socialnih veščin, razvoj treninga, evalvacija
Published: 29.09.2016; Views: 691; Downloads: 188
.pdf Full text (1,10 MB)

7.
Trening asertivnosti v osnovni šoli
Romana Kovač, 2017, master's thesis

Abstract: Svet, kot ga poznamo danes, neutrudno bodri človeka k nenehni socialni udeleženosti, ob hkratni zahtevi, da je omenjeno socialno delovanje tudi kakovostno, če ne že vrhunsko. Storilnostna naravnanost družbe rezultira v stresnih, konfliktnih in odgovornih situacijah. Takšne razmere kličejo po nujnosti stalne dinamičnosti posameznika v procesih izobraževanja in izpopolnjevanja. Ob vsem tem je nepogrešljiv kakovostni razvoj lastne osebnosti. Programe, ki bodo mladostnikom in mladim ponudili oporo na poti osebnostne rasti, vidim v treningih socialnih veščin in konkretno v treningu asertivnosti. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv treninga asertivnosti na socialno sprejetost učencev ter evalvirati intervencijo treninga asertivnosti, tako s perspektive udeležencev kot tudi s perspektive mojih refleksij po izvedenih delavnicah. Praktičen del naloge zajema pripravo in izvedbo treninga asertivnosti, sestavljenega iz šestih delavnic. Kvantitativni del vključuje aplikacijo sociometrične preizkušnje in tehnike »Kdo je kdo« na osmi razred osnovne šole pred treningom asertivnosti in po njem. Kvalitativni del, ki predstavlja večino rezultatov raziskave, pa zajema refleksije moderatorke po vsaki delavnici ter podatke, pridobljene z intervjuji, in njihovo analizo po postopkih utemeljene teorije. Po koncu analize sem 85 kod povezala v 6 konceptov. Nastale koncepte sem oblikovala v Model izkušnje TA (treninga asertivnosti). V modelu pojasnjujem izkušnjo učencev s treningom asertivnosti. Kot najpomembnejši komponenti izkušnje sta se izkazali Dinamika TA in Aplikativna vrednost TA. S sociometrično preizkušnjo in tehniko »Kdo je kdo« sem preverjala spremembe v socialni sprejetosti učencev, udeleženih na treningu asertivnosti. Rezultati nakazujejo večjo socialno sprejetost omenjenih učencev v njihovem razredu. Podatki veljajo le za vključeni razred in jih ne posplošujem na populacijo. Ključni in izvirni prispevek raziskave predstavlja hipoteza o razumevanju izkušnje učencev s treningom asertivnosti, kar razlagam skozi Model izkušnje TA.
Keywords: socialne veščine, socialna sprejetost, trening asertivnosti, Model izkušnje TA, samoiniciativnost
Published: 01.06.2017; Views: 547; Downloads: 90
.pdf Full text (1,78 MB)

8.
Učinek didaktične igre medvedek Vsevedek na razvoj socialnih veščin vezanih na komunikacijo
Špela Petrovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili socialni razvoj in komunikacijo otrok, dva izmed ključnih dejavnikov za uspešno socializacijo ter kasnejši napredek otrok. Ob tem smo izpostavili pomen igre, osrednjega sredstva za učenje v predšolskem obdobju, ki ga lahko uporabljamo tudi za učenje veščin socialne komunikacije. V praktičnem in empiričnem delu smo raziskali učinek didaktične igre medvedek Vsevedek. Igro smo izdelali sami in pri tem premišljeno vključili želene elemente raziskovanja, tj. spremljanje napredka otrok v verbalni, neverbalni in simbolni komunikaciji ter spremljanje izboljšanja njihove pozornosti. V raziskavi je sodelovalo 17 otrok, starih med 5 in 6 let. Rezultati so pokazali, da so izboljšali svoje veščine pri vseh merjenih postavkah. S testiranjem vseh otrok v skupini pred in po uporabi igre smo ugotovili, da so najvišje povprečne vrednosti pri verbalni, neverbalni in simbolni komunikaciji izkazovali pri zadnjem testiranju. Otroci so tako izboljšali sposobnosti verbalnega opisovanja pojmov, ki so jih predstavili bolj podrobno in na več različnih načinov. Pri neverbalni komunikaciji so uporabljali več kompleksnih gibov, ki so jih povezovali v celoto. Tudi pri simbolni komunikaciji oz. risanju smo zaznali več podrobnosti, saj so otroci v risbe vložili več truda. Podobne rezultate je pokazala tudi analiza elevacijskega vprašalnika za strokovne delavke, ki so ves čas opazovale potek raziskovanja v skupini. Rezultati so pomembni zlasti iz vidika uporabe družabnih iger za razvoj posameznih veščin, vezanih na socialno komunikacijo.
Keywords: socialne veščine, komunikacija, didaktična igra, predšolska vzgoja, metode
Published: 24.09.2018; Views: 80; Downloads: 24
.pdf Full text (3,06 MB)

9.
Uporaba družbenih omrežij in kibernetsko nasilje med mladostniki
Tilen Hočevar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes je težko predvideti doseg in smernice razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Še težje je prevideti človekov ali pa družbeni odziv najrazličnejše moderne tehnologije na naše vedenje, mišljenje, odnose in podobno. Lahko rečemo, da so pametni telefoni in tablice, tako rekoč, postale del nas. Samo, da smo malo dlje časa odsotni od svoje naprave, že občutimo nekakšen občutek nelagodja. Že odrasli ljudje, ki so načeloma čustveno zreli in stabilni ter imajo razdelane vrednotami in prioritete, imajo težave z obvladovanjem te »nove droge«. Otroci in mladostniki, pa se bistveno težje nadzorujejo in v prepogosti uporabi tehnologije, ne vidijo nobenih slabosti, temveč zgolj prednosti. V prvi vrsti zabavo in zadovoljstvo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na mladostnike, ki obiskujejo 9. razred osnovne šole. So v zelo pomembnem življenjskem obdobju, saj so že, ali pa tik pred puberteto. Adolescentom je zelo pomembno, da pogosto navezujejo stike z novimi ljudmi in redno dobivajo potrditev, da so sprejeti s strani svojih sovrstnikov. Še nedolgo tega, je večina socializacije v tem obdobju, potekala v šoli, igriščih in ulicah. Danes pa to vlogo prevzemajo družbena omrežja. Kar naenkrat smo iz pristnih in resničnih odnosov, prešli na plitke virtualne odnose. Otroci in mladostniki, se ne igrajo in družijo več na ulicah in igriščih, temveč se vedno pogosteje zapirajo v svoj virtualni svet. Pri tem pa nastane problem, da ne razvijajo pomembnih socialnih veščin, ki pridejo v ospredje, predvsem v kasnejših življenjskih obdobjih. Kmalu bomo prišli do točke, ko bodo mladim pristni, medosebni odnosi s prijatelji in družino, postali nepomembni. Njihova potreba po sprejetosti, pa bo veliko lažje in hitreje, zadovoljena s pomočjo družbenih omrežij. Poleg vseh omenjenih slabosti povezanih z modernim tehnološkim razvojem, pa vedno večji problem predstavlja kibernetsko nasilje. Obseg in posledice spletnega nasilja, so bistveno večje kot pri tradicionalnem nasilju. Na srečo, se vedno več ljudi zaveda kompleksnosti pojava ter potrebe po raziskovanju in prevenciji kibernetskega nasilja, zlasti med mladostniki.
Keywords: diplomske naloge, družbena omrežja, mladostniki, socialni kapital, socialne veščine, kibernetsko nasilje
Published: 23.10.2018; Views: 87; Downloads: 25
.pdf Full text (1,21 MB)

10.
Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igro
Urška Lukovnjak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Keywords: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Published: 04.12.2018; Views: 156; Downloads: 22
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica