1. Učinkovitost intervencij za izboljšanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektraNika Budja, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Za otroke z motnjo avtističnega spektra so značilni primanjkljaji v socialni komunikaciji, omejeni interesi in ponavljajoče se vedenje. Vse večja razširjenost motnje in težave otrok pri socialni interakciji opozarjajo na nujnost zgodnjega prepoznavanja in ustreznih intervencij. Socialne veščine so ključne za uspešno vključevanje v družbo, vendar jih ti otroci brez ciljanih pristopov pogosto težko razvijejo.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v angleškem jeziku, objavljeno v obdobju 2015–2025. Znanstveno literaturo smo iskali v bazah Cochrane Library, PubMed in APA PsycArticles. Identificirane raziskave smo predstavili v tabeli karakteristik, za sintezo ugotovitev pa smo uporabili narativni opis.
Rezultati: V analizo smo vključili 12 raziskav. Ugotovili smo, da različne intervencije pripomorejo k izboljšanju socialnih veščin, zmanjšanju vedenjskih težav ter izboljšanju socialne interakcije. Vplivale so tudi na zmanjšanje socialne anksioznosti in občutka osamljenosti ter so izboljšale medosebne odnose in kakovost življenja.
Razprava in zaključek: Za najbolj učinkovite intervencije za izboljšanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra so se izkazale tiste, ki vključujejo strukturiran pristop, zgodnji začetek obravnave ter aktivno vključevanje staršev in vrstnikov, pa tudi uporabo sodobnih pristopov, kot so navidezna resničnost in robotsko podprte intervencije.
Keywords: socialne veščine, motnje v duševnem razvoju, inkluzija, podporne strategije
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 33
 Full text (1,62 MB) |
2. Vloga samozavesti in socialnih veščin pri razvoju inovativnosti in podjetniškem uspehuLuka Šoškić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv samozavesti in socialnih veščin na podjetniško uspešnost, s posebnim poudarkom na vlogi mehkih veščin pri razvoju inovativnih pristopov v podjetništvu. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme kot so samozavest, socialne veščine, inovativnost in podjetniški uspeh, ter osvetlili njihovo medsebojno povezanost. Poudarjena je bila tudi vloga mehkih veščin kot dopolnilno tradicionalnim (trdim) znanjem na področjih, kot so vodenje, prodaja in razvoj novih idej.
Empirični del temelji na dveh metodoloških pristopih, in sicer kvantitativni analizi ankete med slovenskimi podjetniki in kvalitativni analizi intervjujev, izvedenih z uporabo tematske analize. Zbrani podatki kažejo, da podjetniki ki ocenjujejo svojo samozavest kot visoko, pogosteje poročajo o večji poslovni rasti, boljši komunikaciji s strankami in večji sposobnosti prilagajanja trgu. Prav tako so socialne veščine, kot so pogajanje, mreženje in javno nastopanje, prepoznane kot ključni dejavniki uspeha in dolgoročne konkurenčnosti.
Raziskava je potrdila večino zastavljenih hipotez, med drugim, da samozavest in socialne veščine pomembno prispevajo k podjetniškemu uspehu ter da uporaba inovativnih pristopov pozitivno vpliva na rast podjetja. Ugotovljeno je bilo tudi to, da se razvoj mehkih veščin najpogosteje izvaja skozi prakso in delo s strankami, medtem ko so formalne metode, kot so delavnice in coaching, sicer koristne, a manj razširjene.
Diplomsko delo opozarja na potrebo po večji vključitvi razvoja mehkih veščin v izobraževalne programe in podjetniške podporne sisteme. Hkrati poudarja pomembnost samozavedanja in osebne rasti za trajnostno in inovativno podjetništvo v sodobnem poslovnem okolju.
Keywords: samozavest, socialne veščine, podjetniški uspeh, inovativnost, mehke veščine, podjetništvo.
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,85 MB) |
3. Prepoznavanje socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v skupini tri-in štiriletnih otrok v vrtcuKatarina Zadnik, Sara Smrekar, 2020, original scientific article Abstract: V slovenskem prostoru so bili pozitivni učinki glasbenih dejavnosti na socialni razvoj izkazani le kot sekundarni rezultati raziskav. V pričujoči študiji smo, na vzorcu desetih otrok, starih od 3. do 4. leta, ugotavljali razvoj socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. Ugotovili smo, da je v polletnem obdobju postopno naraščala pogostost vključevanja in aktivnega sodelovanja pri glasbenih dejavnostih, deljenja glasbil, medsebojnega sodelovanja in navezovanja stikov. Rezultati so pokazili, da so glasbene dejavnosti spodbudile porast pogostosti deljenja rekvizitov, (medsebojnega) sodelovanja in navezovanja stikov tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih.
Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, glasbena vzgoja, socialne veščine, glasbene dejavnosti, navezovanje stikov, deljenje glasbil
Published in DKUM: 26.06.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (334,23 KB)
This document has many files! More... |
4. Razvijanje socialnih veščin učencev med pandemijo : magistrsko deloVeronika Pintarič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje spremembe v pedagoških pristopih, ki so nastale kot posledica prehoda na izobraževanje na daljavo med pandemijo. To je predstavljalo izziv tako za učitelje kot učence, saj je uvedba izobraževanja na daljavo zahtevala prilagoditve na pedagoškem in organizacijskem nivoju. Učitelji so se soočali s spremembami v socialnem vedenju učencev. Zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov so bile te veščine pri učencih okrnjene, kar je zahtevalo prilagojene pedagoške pristope.
Namen raziskave je bil preučiti izobraževanje na daljavo med pandemijo, s poudarkom na mnenju učiteljev o spremembah socialnega vedenja učencev. Zanimalo nas je, katere socialne veščine so učitelji najpogosteje razvijali in koliko časa so temu posvetili. V raziskavi je sodelovalo 957 slovenskih osnovnošolskih učiteljev. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev opazila spremembe v socialnem vedenju otrok, predvsem v tem, da učenci manj upoštevajo pravila odraslih in se slabše odzivajo na konflikte. Učitelji so največ časa posvetili razvoju socialnih veščin sodelovanja, odgovornosti, empatije in samokontrole. Najpogosteje so uporabljali individualno svetovanje, sledile so sodelovalno učenje in socialne igre, medtem ko so redkeje uporabljali igre vlog. Večina učiteljev je opazila napredek zaradi krepitve socialnih veščin učencev. Prav tako se je večina učiteljev za razvijanje socialnih veščin počutila kompetentna, a bi se vendar udeležili dodatnih izobraževanj na to temo.
Keywords: pandemija, izobraževanje na daljavo, socializacija, socialne veščine
Published in DKUM: 07.05.2025; Views: 0; Downloads: 47
Full text (1,48 MB) |
5. Ustvarjanje varnega šolskega okolja s pomočjo likovnega izražanja : magistrsko deloKatka Šoster, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe.
V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Keywords: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 457; Downloads: 78
Full text (3,05 MB) |
6. Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko deloHelena Vogrinec, 2021, master's thesis Abstract: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Keywords: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 842; Downloads: 237
Full text (2,28 MB) |
7. Razvijanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra z uporabo socialnih zgodb : magistrsko deloAlja Vučko, 2022, master's thesis Abstract: Za avtizem so značilne težave na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Z avtizmom je pogosto povezano neželeno, moteče vedenje, ki je vzrok nerazumevanja različnih situacij. Obstaja več metod, kako otroke z motnjami avtističnega spektra učiti socialnih veščin, ena izmed najbolj učinkovitih je učenje s socialnimi zgodbami.
V magistrskem delu smo kritično pregledali 20 znanstvenih virov s področja razvoja socialnih veščin otrok z motnjami avtističnega spektra z uporabo metode socialnih zgodb.
Cilj naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so intervencije, ki temeljijo na metodi socialnih zgodb, učinkovite pri spodbujanju razvoja socialnih veščin otrok z motnjo avtističnega spektra.
V 15 raziskavah so socialne zgodbe pozitivno in učinkovito vplivale na vse obravnavane otroke in na njihovo vedenje. Pri eni raziskavi je intervencija s socialnimi zgodbami bila uspešna za enega izmed treh otrok, pri dveh raziskavah za 2 od 3 otrok, pri dveh za 3 od 4 otrok in pri eni za 30 od 45 otrok. Intervencije s socialnimi zgodbami so se izkazale kot učinkovita metoda pri razvijanju socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.
Keywords: socialne zgodbe, avtizem, socialne veščine
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 1528; Downloads: 508
Full text (897,10 KB) |
8. Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko deloMateja Mašek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Keywords: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 1046; Downloads: 142
Full text (2,27 MB) |
9. Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasleBarbara Peras, 2021, master's thesis Abstract: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci.
V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta.
Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Keywords: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1150; Downloads: 130
Full text (1,57 MB) |
10. Trening socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti v 4. razreduKaja Bencak, 2019, master's thesis Abstract: Šola ne predstavlja zgolj okolja, ki izobražuje, ampak tudi okolje, v katerem lahko otrok razvija socialne veščine, ki mu omogočajo učinkovito vedenje v socialnem prostoru. Zato je pomembno, da tudi v šoli skrbimo za razvoj in vzdrževanje socialnih veščin, saj lahko v nasprotnem primeru prihaja do težav, ki se znajo odražati na učnem področju, na področju odnosov in duševnem zdravju, ter se lahko pojavljajo tudi v obdobju adolescence in kasneje v življenju. Za preprečitev morebitnih posledic primanjkljajev na področju socialnih veščin, smo v ta namen oblikovali trening socialnih veščin, ga izvedli in tudi evalvirali. Izvedli smo ga v četrtem razredu osnovne šole pri urah oddelčne skupnosti, ki so med drugim namenjene ravno ustvarjanju optimalnih pogojev za osebnostni razvoj posameznika ter pripravi učencev za kakovostno življenje v skupnosti. Podatke o evalvaciji intervencije smo zbrali s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja. Analiza intervjuja, vprašalnika, evalvacijskih vprašalnikov in lastne refleksije izvajalca je pokazala, da je po izvedbi prišlo do manjših sprememb na področju odnosov in socialnega položaja posameznikov ter do določenih pozitivnih sprememb na področju obravnavanih socialnih veščin. Prav tako smo iz strani učencev in učiteljice zaznali naklonjenost do delavnic treninga socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti in željo po tovrstnem delu v prihodnosti.
Keywords: trening socialnih veščin, socialne veščine, ure oddelčne skupnosti, razred, evalvacija
Published in DKUM: 24.10.2019; Views: 1493; Downloads: 235
Full text (4,66 MB) |
