1. Park kulture v modernističnem mestu Nova GoricaSandi Premrl, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava obsežno nepozidano površino v neposredni bližini mestnega središča Nove Gorice, kjer so v obstoječem stanju umeščene parkirne površine za dnevne migrante in stanovalce v okoliških blokih. Območje obravnave leži med dvema velikima mestnima strukturama – stanovanjskimi stolpnicami Kareja VI z izrazito bivanjsko funkcijo na eni in Magistralo na drugi strani. Urbanistična in arhitekturna zasnova projekta raziskuje možnost aktivacije območja z vzpostavitvijo prečnih povezav med njima in umestitvijo primernega, mestotvornega programa. Programska zasnova predvideva zasnovo parka kulture, ki ga na parterju v parkovni ureditvi sestavlja kreativni center z dodatnimi aktivnostmi. Pod parterjem se zgradi nov kulturni center, ki sodi med najpomembnejše cilje mesta na področju kulture. Predvidi se tudi podzemna parkirna hiša, kot nadomestilo za izgubljene parkirne površine in primanjkljaja pri izgradnji stanovanjskih stolpnic. Predlog zasnove stremi k obogatitvi socialnih interakcij in medgeneracijskega sodelovanja med prebivalci mesta.
Zasnova širše vizije stremi k vzpostavitvi parkovne površine preko celotnega območja nasproti stolpnic Kareja VI z možnostjo pavilijonske pozidave s centralnimi dejavnostmi. V mesto se predvidi vzpostavitev zelenega klina, ki se steka iz obronkov hribovja sv. Katarine.
Keywords: kulturni center, kreativni center, park kulture, Nova Gorica, arhitektura socialne interakcije
Published in DKUM: 25.09.2025; Views: 0; Downloads: 40
 Full text (88,25 MB) |
2. Socialne interakcije pujskov v času laktacije in vpliv tehnologije reje : magistrsko deloAnja Žnidar, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali socialne interakcije pujskov v dveh različnih načinih reje v času laktacije: v individualni reji (klasični porodni boksi) in v skupinski reji, kjer imajo pujski treh boksov možnost prehajanja že v času laktacije. V proučevanje je bilo vključenih 67 pujskov. Pujske smo opazovali 1., 7., 14., 21., in 28. dan laktacije. Na vsak opazovalni dan smo pujske tudi stehtali in označili. Beležili smo šest različnih oblik interakcij (borba za sesek, boj, odrivanje, zaganjanje, zaskakovanje in grizenje ušes ter repov). Rezultati so pokazali, da so socialne interakcije v času laktacije pogostejše v skupinski v primerjavi z individualno rejo. V skupinski reji so se pri borbi za sesek pogosteje pojavljale ponavljajoče kombinacije pujskov, obratno pa je bilo pri bojih v skupinski reji več enkratnih kombinacij kot v individualnih boksih. V skupinskih boksih se je več kot polovica vseh interakcij zgodila med pujski različnih gnezd, pri čemer pa je bila borba za sesek pogostejša znotraj gnezda (> 80 %), boji pa so se enako pogosto zgodili med vrstniki iz istega ali sosednjih gnezd (50 % : 50 %). Večina interakcij se je zgodila v boksu iniciatorja interakcije. V individualni reji so pujski imeli manj socialnih interakcij, rastnost pujskov pa je bila v obeh načinih reje enaka. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da z zgodnjo socializacijo vzpodbudimo vzpostavitev socialnega reda med gnezdi in s tem bolj intenzivne interakcije, tudi boj, že v času laktacije, kar se sicer pri klasični tehnologiji reje zgodi šele ob odstavitvi v veliko agresivnejši obliki. Spontana zgodnja socializacija je ena izmed možnosti za blaženje abnormalne odstavitvene agresije, ki sicer izbruhne ob nenadnem mešanju osebkov različnih gnezd.
Keywords: Pujski, laktacija, tehnologija reje, agresija, socialne interakcije
Published in DKUM: 05.12.2022; Views: 535; Downloads: 68
Full text (621,40 KB) |
3. Pomen dejavnikov kakovosti življenja v starostiMaja Brumec, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča: Kakovost življenja starostnikov postaja vedno pomembnejša determinanta staranja. Za nekatere starostnike je starost pozitivna stopnja razvoja, drugim pa predstavlja negativno fazo življenja. Dejavniki kakovosti življenja v starosti se razlikujejo od starostnika do starostnika. Namen magistrskega dela je bilo predstaviti kakovost življenja starostnikov in dejavnike, ki vplivajo na to v domu za starostnike.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo validirani anketni vprašalnik The WHOQOL-OLD. Raziskavo smo izvedli v domu za starostnike v Savinjski regiji, v njej pa je sodelovalo 121 starostnikov. Za analizo rezultatov smo uporabili program SPSS ter statistične teste: T-test za dva neodvisna vzorca in test za eno-faktorsko ANOVO.
Rezultati: Skoraj dve tretjini starostnikov (61,2 %) sta s kakovostjo življenja v domu zadovoljni. Pri starostnikih okvare čutov in čutil vplivajo na vsakdanje življenje, vendar večina starostnikov (88,4 %) ob tem meni, da je kljub temu za njihove potrebe dobro poskrbljeno in da imajo dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. V domu se starostniki počutijo varno, spoštovano, ljubljeno, ob tem pa imajo tudi sami možnost ljubiti.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da glede na starost, spol in zmožnost gibanja ne obstaja pomembna statistična razlika v oceni kakovosti življenja starostnikov v domu za starostnike. Starostniki v domu za starostnike ocenjujejo kakovost življenja kot dobro, kljub temu pa je zaznati razliko med kakovostjo življenja starostnika pred nastanitvijo v dom za starostnike in v domu za starostnike. Menimo, da se v domovih za starostnike še vedno najdejo priložnosti za dodatno izboljšanje kakovosti življenja starostnikov.
Keywords: starostnik, starost, dom za starostnike, mobilnost, aktivnosti, socialne interakcije, avtonomija starostnika.
Published in DKUM: 26.06.2019; Views: 2343; Downloads: 628
Full text (1,01 MB) |
4. Kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in njihov vpliv na zavzetost za delo : magistrsko deloAnja Cedilnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bomo proučili kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in
njihov vpliv na zavzetost za delo. Zavzetost zaposlenih je stopnja, na kateri zaposleni
uporabljajo svoja kognitivna, čustvena in fizična sredstva pri izvajanju dejavnosti,
povezanih z delom. Zavzetost za delo se opisuje tudi kot merilo čustvene in razumske
navezanosti in pripadnosti posameznika organizaciji in njenemu uspehu. Opredeljuje
se več kot samo zadovoljstvo in pripadnost posameznika organizaciji, le-ta je namreč
skupek osebnega zadovoljstva, motivacije, pripadnosti, ponosa in pripravljenosti
narediti nekaj več v delovni organizaciji. Ker pa na osebno zadovoljstvo vplivajo
socialne interakcije, v veliki meri tudi tiste, ki jih doživljamo na delovnem mestu,
verjamemo, da le-te vplivajo na zavzetost za delo.
Keywords: delo, delovno mesto, socialne interakcije, zadovoljstvo pri delu, zavzetost, magistrska dela
Published in DKUM: 04.01.2017; Views: 2154; Downloads: 358
Full text (1,50 MB) |
