| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RECENT THEORIES ON THE EVOLUTION OF LANGUAGE
Tina Guberinič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje nismo edini, ki komuniciramo. Ravno nasprotno, vsa živa bitja imajo razvit nek način komuniciranja. Vendar pa je človeški jezik v primerjavi z ostalimi komunikacijskimi sistemi veliko bolj kompleksen in edinstven. Ljudje smo sposobni iz omejenega števila glasov ustvariti neomejeno število izrazov. Človeška komunikacija v nasprotju z živalsko, instinktivna, nastaja zavestno in je nepredvidljiva. Zato lahko trdimo, da je človek edina vrsta, ki pozna jezik. Obstaja veliko teorij, zakaj so ljudje začeli govoriti, saj igra jezik pomembno vlogo na različnih področjih družbenega življenja. Pojava jezika je človeški vrsti prinesla mnogo prednosti. Bolje so lahko koordinirali lov in nabiranje hrane, različne generacije so si preko jezika izmenjavale pomembne informacije, boljši govorci so imeli boljše možnosti za razmnoževanje in s tem več potomcev. Nekateri avtorji primerjajo človeški govor s fenomenom socialnega negovanja, ki ga je moč najti pri primatih. Oboje služi ohranjanju prijateljstva in širjenju socialne mreže. Težko je ugotoviti, kako je jezik nastal. Darwin je predvideval, da je jezik preddispozicija v možganih, podobno, kot so instinkti pri živalih, ki pridejo do izraza, kadar se pojavi stimulacija iz okolja. Pinker in Bloom sta trdila, da se je jezik razvil z naravno selekcijo. Nekateri nevrološki procesi, ki so pomembni za razvoj jezika, so se lahko razvili iz struktur, ki jih je moč najti tudi pri primatih. Vendar pa je zelo verjetno, da se deli jezika niso razvili s selekcijo, temveč z eksaptacijo kognitivnih struktur pomembnih za lov, nabiralništvo, izdelavo orodja itd., torej kot stranski produkt nekih drugih kognitivnih struktur. Če proučimo različne sodobne teorije o nastanku jezika, lahko trdimo, da odgovor na vprašanje, kako je le ta nastal, leži nekje med selekcionističnim in eksaptacijskim pogledom.
Keywords: evolucija, naravna selekcija, adaptacija, eksaptacija, socialna inteligenca, kulturna evolucija
Published: 29.08.2009; Views: 2052; Downloads: 123
.pdf Full text (539,99 KB)

2.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Keywords: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Published: 17.06.2014; Views: 1110; Downloads: 283
.pdf Full text (553,95 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica