1. Vpliv inkluzivnosti rednih šol na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z avtističnimi motnjami : doktorska disertacijaMateja Petek, 2025, doctoral dissertation Abstract: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol.
V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse.
Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije.
Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah.
Keywords: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa
Published in DKUM: 04.04.2025; Views: 0; Downloads: 17
 Full text (8,20 MB) |
2. Alternativna stanovanjska gradnja: projektiranje osnovnega življenjskega prostora : magistrsko deloDejan Vrbančič, 2021, master's thesis Abstract: lovenija je področje stanovanjske preskrbe prepustila prostemu trgu, posledica so visoke cene lastniških in najemnih stanovanj. V magistrskem delu smo opozorili na težave in pomanjkljivosti nepremičninskega trga ter stanovanjske politike v Sloveniji. Predstavljen je alternativni model stanovanjske gradnje, s študijo fleksibilne prefabricirane in dostopne stanovanjske arhitekture. Zasnovani sistem gradnje je z uporabo različnih tipologij preizkušen na dveh mestnih lokacijah v Mariboru. Naloga se zaključi z ekonomsko študijo primerjave zasnovanega alternativnega sistema in klasičnega sistema gradnje.
Keywords: stanovanjska politika, alternativna stanovanjska gradnja, fleksibilna arhitektura, prefabrikacija, socialna gradnja, Maribor
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 1188; Downloads: 193
Full text (35,48 MB) |
3. Sobivanje v socialni gradnji : magistrsko deloPia Mernik, 2021, master's thesis Abstract: Veliko ljudi se v sodobnem svetu srečuje s stanovanjsko problematiko. Največja ranljiva skupina so mladi in mlade družine z nizkimi dohodki in potrebo po selitvi od staršev ter starostniki, ki največkrat ostanejo osamljeni in izolirani od družbe. Stanovanjska problematika je vedno večja, saj je država dokaj neuspešna pri izvajanju primerne stanovanjske politike. Novi trendi kažejo, da se ravno ti dve ogroženi skupini velikokrat združita v t. i. kooperative, ki omogočajo lažji dostop do stanovanj, hkrati pa ponujajo možnost ustvarjanja skupnosti, v kateri so prebivalci bolj medsebojno povezani. V magistrskem delu smo raziskovali možnosti in izvedbe stanovanjskih kompleksov in enot, ki omogočajo večgeneracijsko sobivanje ter so prilagodljive za vedno novejše bivalne navade. V projektnem delu smo v variantnih študijah na izbranem območju v Mariboru zasnovali stanovanjski kompleks s stanovanjskimi enotami, ki so prilagodljive za mlade, mlade družine in starostnike in ki s svojo arhitekturno zasnovo omogočajo sobivanje.
Keywords: sobivanje, medgeneracijsko bivanje, stanovanjska politika, trajnostna arhitektura, socialna gradnja, Maribor
Published in DKUM: 18.06.2021; Views: 1790; Downloads: 779
Full text (69,61 MB) |
4. Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanjeSimon Vučer, 2016, master's thesis Abstract: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Keywords: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 2066; Downloads: 188
Full text (1020,65 KB) |
5. |
6. Invalidi in njihova aktivna participacija v političnem življenju v Republiki SlovenijiMihael Kozina, 2014, specialist thesis Abstract: V specialističnem delu smo opisali invalide kot največjo manjšino na svetu, vendar pa se kljub temu še niso nikoli aktivno zavzemali za svoje pravice v družbi. Šele gibanja v zadnjih časih so ta trend nekoliko poskušala spremeniti, vendar v časih velike gospodarske in družbene krize nekako ne pridejo v ospredje.
Specialistično delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem najprej opišemo značilnosti in vrste invalidnosti, število takšnih oseb v Republiki Sloveniji in stopnjo brezposelnosti, možne rešitve za zmanjšanje le-te z aktivno politiko zaposlovanja v smislu uvajanja nekaterih predpisov, socialno politiko, možnosti poklicnega usposabljanja in poklicne rehabilitacije.
V raziskovalnem pa predstavimo možnosti, kako bi invalidi sami lahko bolj aktivno krojili svojo usodo z morebitno ustanovitvijo svoje politične stranke in njeno izvolitvijo ter idejo, da bi se za pravice invalidov zavzemali invalidi sami, ki bi bili voljeni iz lastnih vrst. Opišem tudi politični program združenja Junijska lista, katerega so sestavljali tudi invalidi sami in ki je nastopila na volitvah v Državni zbor leta 2004, na katerih je prejela približno 1 % vseh glasov.
Menimo, da bi lahko takšno politično združenje uspelo postati pomemben političen akter v družbi z uvedbo kvotnega sistema pri volitvah v Državni zbor za invalidne volilce, kakršen je že v veljavi za ženske.
Uveljavitev poleg največjih strank v parlamentu tudi manjših strank. Ker večje stranke brez soglasja manjših stranke ne morejo same vladati, bi bilo poleg dveh članov narodnih skupnosti, ki imata že vnaprej zagotovljeno izvolitev, še vpeljava kvote najmanj dveh predstavnikov invalidov iz njihovih vrst-torej pravih invalidnih oseb in ne samo zdravih predstavnikov. Seveda pa bi morala biti ta dva člana prava predstavnika sredinske stranke, ki bi se zavzemala zgolj za pravičnost in pravo dobrobit vseh ljudi, tudi tistih z roba.
Specialistično delo ima 119 strani, 21 diagramov, 8 slik in 27 tabel.
Keywords: invalid, brezposelnost, zaposlovanje in invalidi, socialna politika, invalidi in politika
Published in DKUM: 24.06.2014; Views: 2119; Downloads: 218
Full text (951,10 KB) |
7. UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEKLuka Fajfar, 2013, undergraduate thesis Abstract: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oziroma praga revščine, ne glede na njegov socialni status in ne glede na to ali zaposlen ali nezaposlen. UTD bi pravičneje prerazporedil sredstva med državljani, aktivneje bi se soočil z revščino in njeno problematiko ter pripomogel k izboljšanju gospodarske aktivnosti z različnimi ukrepi kot je na primer spodbujanje podjetništva in fleksibilnejša delovna mesta. UTD predstavlja enostavnejše vodenje izplačil ter s tem nižje stroške predvsem na račun manj birokracije. Ob teh novostih, je UTD velikokrat tema polemik, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive. Ti menijo, da UTD krši načelo vzajemnosti, torej, da dohodek prejemajo tudi tisti, ki družbi ne prispevajo ničesar in se koristijo na račun države. V tem diplomskem seminarju smo dokazali smotrnost uvedbe sistema UTD, kajti rezultati so pokazali, da le ta prinaša proračunski prihranek, hkrati pa povečuje socialno okolje in osebno rast posameznika.
Keywords: Univerzalni temeljni dohodek, pravičnost, revščina, načelo vzajemnosti, trg dela, socialna politika
Published in DKUM: 29.10.2013; Views: 4840; Downloads: 856
Full text (421,60 KB) |
8. KRIZA V SLOVENIJI IN SOCIALNA VARNOSTDenis Baghrizabehi, 2013, undergraduate thesis Abstract: Slovenijo je konec prvega desetletja 21. stoletja zajela globalna gospodarska kriza. Prizadevanja po omejevanju in odpravi posledic krize so terjala napore, ne samo na gospodarskem, ampak tudi na pravnem področju. Pravo socialne varnosti je samostojna pravna panoga, ki se ukvarja z urejanjem socialnovarnostnih pravic in obveznosti državljanov. Pomembno je zato, ker omogoča izvajanje dolžnosti socialne države. Gospodarska kriza je pahnila veliko število prebivalcev Slovenije v socialno stisko in povzročila znatno rast v pojavnosti števila socialnih primerov. Širitev krize na področje javnih financ Republike Slovenije je znatno otežilo izvajanje nekaterih kategorij socialne varnosti. Javne blagajne zaradi primanjkljaja niso bile sposobne vzdrževati veljavnega sistema financiranja socialnih pravic. Upoštevajoč težave, ki tudi sicer bremenijo sisteme socialne varnosti, so se izvajalci javnih služb tega področja usmerili v politiko varčevanja. Temu skladno sledi zakonodajalec z reguliranjem prava socialne varnosti. Hkrati mora jemati v ozir vse slabši socialni položaj prizadetih posameznikov in se vzdržati pretiranega poseganja v obstoječ nabor socialnih pravic.
To diplomsko delo se ukvarja z determiniranjem dolžnosti socialne države ter ugotavljanjem korelacije med krizo in pravom socialne varnosti. V končni fazi predstavi nekatere zakonske spremembe, ki so rezultat prilagajanja krizni situaciji. Bralcu naj služi kot pripomoček pri raziskovanju zadevnega področja. Obseg zakonodajalčeve dejavnosti se je v času pisanja tega dela namreč stopnjeval.
Keywords: socialna varnost, kriza, socialna zavarovanja, socialno varstvo, socialna politika, socialna država, financiranje socialne varnosti
Published in DKUM: 17.10.2013; Views: 4352; Downloads: 645
Full text (401,72 KB) |
9. Evropski socialni sklad : diplomsko deloJanja Pintarič, 2006, undergraduate thesis Keywords: socialna politika, oblikovanje, finančni instrumenti, Evropska unija, institucije, aktivnosti, struktura, ekonomske strukture, ekonomska politika, finančna politika, perspektive, razvojni projekti, usklajevanje, regionalna politika, panoge dejavnosti, izobraževanje, učenje, dežele, ekonomska pomoč, država, regionalna ekonomika, oblikovanje, financiranje, finančna sredstva, socialni vidik, zaposlovanje, skladi, fond, državna intervencija, Slovenija, odločanje, mednarodno finančno sodelovanje, prog
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2305; Downloads: 108
Full text (691,26 KB) |
10. Ekonomski instrumenti varstva okolja s poudarkom na okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda : diplomsko deloVioleta Korošec, 2006, undergraduate thesis Keywords: varstvo okolja, financiranje, odpadne vode, zakonodaja, ekonomski vidik, ekologija, socialna ekologija, davčni sistemi, ekosistemi, ekološko ravnotežje, problematika, reševanje problemov, naravni viri, Slovenija, Evropska unija, operativni plani, zrak, voda, takse, okolje, politika okolja, ekološko ravnotežje, institucionalizem, odpadki, goriva, guma, embalaža, energija, davki, emisije, obdavčenje, onesnaževanje okolja, usklajevanje, harmonizacija, davčna politika, cilj, finančni instrumenti
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 3092; Downloads: 199
Full text (1,13 MB) |
