| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Današnja vloga dedkov in babic v družini
Ana Klemenc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Ko pridejo ljudje do šestdesetih let, ko zapusti družino še zadnji otrok, se čutijo osamljene in nekoristne. Nov smisel življenja najdejo v vnukih, saj v njih vidijo svoje potomce. Namen diplomskega dela je bil predstaviti današnjo vlogo dedkov in babic v družini, ter ugotoviti, ali so stari starši vir socialne podpore in kakšne oblike socialne podpore nudijo ostalim družinskim članom. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo treh delno strukturiranih anketnih vprašalnikov, ki so vsebovali 11 do 15 vprašanj. Raziskava za stare starše je potekala pri naključno izbranih starejših ljudeh v čakalnici pred referenčno ambulanto v Slovenskih Konjicah, raziskava za starše pri naključno izbranih odraslih v nakupovalnem centru Celje in raziskava za vnuke med sedmošolci na Osnovni šoli Vitanje. Stari starši so pomemben vir socialne podpore, svojim družinam pomagajo kolikor jim je v moči. Veliko starih staršev ima vnuke v vsakodnevnem varstvu, na vnuke popazijo tudi kadar morajo njihovi starši po opravkih, so na voljo, kadar družinski člani potrebujejo pogovor, znajo potolažiti in opogumiti, pomagajo pri hišnih in gospodinjskih opravilih ter veliko pripomorejo tudi finančno. Družinski člani so jim za pomoč zelo hvaležni. Stari starši so resnično nekaj posebnega v življenjih vnukov, njihove vloge ne smemo zatajevati ali je omejevati. Pustimo starim staršem, da znova začutijo igrivost, brezskrbnost, da zaživijo vlogo babic in dedkov. Otroci potrebujejo svoje stare starše.
Keywords: stari starši, družina, vnuk, dedek, babica, vzgoja, socialna podpora, medgeneracijski odnosi
Published: 06.03.2014; Views: 1160; Downloads: 219
.pdf Full text (1,38 MB)

8.
Računalniški pripomočki za podporo osebnih financ
Andreja Klemenčič, 2017, master's thesis

Abstract: Osebnih financ ne smemo prepuščati naključju, poskrbeti moramo za osnovne elemente socialne varnosti. Za dosego svojih ciljev, si lahko pomagamo z uporabo informacijske tehnologije. Dobra rešitev nudi oporo na področju vodenja osebnih financ, preko katere lahko spremljamo svojo mesečno potrošnjo. Pomembno je, da ob uporabi rešitev podkrepimo finančno znanje v smislu nadziranja in organiziranja financ, da načrtujemo finančno prihodnost in za dosego ciljev izberemo ustrezne strategije. Le tako pridejo rešitve do pravega izraza in iz njih pridobimo največ. Računalniška podpora osebnih financ omogoča pregled nad stroški, dohodki in prihranki. Informacije je potrebno pravilno obdelati, le tako pravilno načrtujemo, ugotovimo koliko časa moramo varčevati, da privarčujemo za večje odlive, kot so na primer registracija avtomobila, šolnina, zavarovanja, nakup novega stanovanja, pokojnina ipd.. V delu spoznamo ter analiziramo obstoječo računalniško podporo osebnih financ. Predstavimo učinkovitost posameznega informacijskega sistema. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu predstavimo osebne finance ter njihovo upravljanje. V prvem delu opredelimo aplikacije in njihove značilnosti, predstavimo pripomočke za podporo osebnih financ, ki so na voljo uporabnikom. V empiričnem delu predstavimo uporabo štirih pripomočkov za podporo osebnih financ, dve rešitvi slovenskih in dve tujih razvijalcev, njihove prednosti kot tudi slabosti oziroma pomanjkljivosti.
Keywords: osebne finance, računalniški pripomočki, aplikacija, podpora, socialna varnost
Published: 13.03.2017; Views: 473; Downloads: 59
.pdf Full text (3,03 MB)

9.
Duševno zdravje v slovenski vojski
Darja Perceva, 2017, master's thesis

Abstract: Težave v duševnem zdravju predstavljajo pereč globalni in ekonomski problem, saj breme duševnih motenj iz dneva v dan narašča. Duševno zdravje je kompleksen pojav in zajema preplet raznolikih indikatorjev, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, zato so tudi rezultati raziskav velikokrat neskladni ali kulturno pogojeni. Vojaško osebje je ena izmed specifičnih populacij, ki je na slovenskih tleh do sedaj bila pomanjkljivo preučevana, ko govorimo o duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v duševno zdravje zaposlenih v Slovenski vojski ter preučiti stres, anksioznost, depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, neprimerno rabo alkohola in socialno podporo ter povezave med konstrukti na vzorcu vojaškega osebja. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni zaposleni v Slovenski vojski. Vzorec zajema 180 zaposlenih. Oblikovali smo baterijo vprašalnikov, ki je v uvodnem delu zajemala sociodemografske podatke. Za merjenje konstruktov smo uporabili vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola CAGE, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT-10, lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21, vprašalnik simptomatike posttravmatske stresne motnje ter lestvico zaznane socialne podpore SOS. Statistično analizo smo opravili v programu SPSS IBM Statistics 22.0. Udeleženci ne kažejo težav v duševnem zdravju, saj se rezultati izmerjenih konstruktov gibljejo v rangu splošno sprejete normalnosti. Potrdili smo medsebojno povezanost med konstrukti. Nismo potrdili razlik med spoloma in razlik med posamezniki, ki se misije niso nikoli udeležili, in tistimi, ki so se misije udeležili enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da s spremenljivkami stres, anksioznost, depresija, zaznana socialna podpora in neprimerna raba alkohola pojasnimo manjši del variabilnosti posttravmatske stresne motnje, skoraj najboljši rezultat pa lahko dosežemo že samo s spremenljivko stres. Z raziskavo smo omogočili delni pregled trenutnega stanja na področju duševnega zdravja in raziskovanja na vojaškem področju v Sloveniji, prav tako pa postavitev temeljev in izhodišča za prihodnje študije.
Keywords: duševno zdravje, slovenska vojska, stres, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, alkohol, socialna podpora
Published: 19.10.2017; Views: 550; Downloads: 104
.pdf Full text (2,17 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica