| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
LITERARNO-PROGRAMSKI ZNAČAJ SLOVENSKEGA REVIJALNEGA TISKA MED LETOMA 1950 IN 2000
Tadeja Urbanič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Literarno-programski značaj slovenskega revijalnega tiska med letoma 1950 in 2000 zajema širok spekter avtorjev ter njihovih člankov in literarnih del. Poudariti je treba, da je to obdobje v slovensko književnost prineslo mnogo smeri in nemalo tokov. V diplomskem delu si bomo podrobneje ogledali socialni realizem ob člankih O socialističnem realizmu Aleksandra Fadjejeva, Za socialistično idejnost naše kulture Miška Kranjca ter Socialistični realizem Maksima Gorkega Josipa Vidmarja; nato bomo skušali najti korelacije med omenjenimi članki, objavljenimi v slovenskem revijalnem tisku, ter romanom Pisarna iz trilogije Miška Kranjca in pesniško zbirko V vzponu mladosti Lojzeta Krakarja. Socialnemu realizmu bo sledil čas eksistencializma in strukturalizma, ki je vnesel veliko novosti. Ogledali si bomo članka Umetnost kot struktura ter Avantgarda in Slovenci avtorja Janka Kosa in zatem članka O marksizmu in eksistencializmu Jeana P. Sartra ter O Izvoru umetniškega dela Martina Heideggerja; spet bomo poskusili najti korelacije med njimi in literarnimi deli, to sta drami Antigona Dominika Smoleta in Človek v šipi Petra Božiča ter pesniški zbirki Požgana trava Daneta Zajca in Mozaiki Gregorja Strniše. Leta modernizma in ultramodernizma bomo predstavili ob člankih Novi roman in resničnost Alaina Robbe-Grilleta ter Antiroman Jeana Bloch-Michaela. Odseve bomo iskali v romanu Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šeliga, v pesniških zbirkah Poker Tomaža Šalamuna in Agamemnon Francija Zagoričnika ter v drami Znamke, nakar še Emilija Dušana Jovanovića. V zadnjem obdobju, ki je predmet diplomskega dela, pa še »živimo«: to je čas postmodernizma. Videli ga bomo v članku Literatura izpolnjenosti (s podnaslovom Postmoderna literatura) Johna Bartha in v zbirki esejev Prevzetnost in pristranost Matevža Kosa; predstavitev se bo dotaknila nekaterih postmodernističnih del, in sicer zbirke kratkih zgodb Šopki za Adama venijo Andreja Blatnika, romana Pozlata pozabe Igorja Bratoža in pesniške zbirke Soneti Milana Jesiha.
Keywords: literarne revije, socialistični realizem, eksistencializem in strukturalizem, modernizem in ultramodernizem, postmodernizem.
Published: 29.01.2013; Views: 2297; Downloads: 370
.pdf Full text (1,09 MB)

2.
MANIFESTACIJA IDEOLOGIJE V UMETNOSTI. PRIMER SOCIALISTIČNEGA REALIZMA IN POVOJNE AVANTGARDE V SLOVENIJI
Polona Hazl, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z odnosom ideologije in umetnosti. V ta namen smo prikazali zgodovinski razvoj pomena obeh pojmov in zatem razumevanje njunega odnosa oziroma njuno medsebojno vplivanje. Odraz ideologije smo iskali v umetniških delih socialističnega realizma, retroavantgarde in transavantgarde. Cilj naloge je s pomočjo različnih in prepoznavnih primerov slovenske umetnosti pokazati, da je ideologija močno prisotna v umetnosti, ne glede na liberalnost oziroma totalitarnost družbenega sistema, v katerem nastaja.
Keywords: umetnost, ideologija, totalitarizem, socializem, (neo)liberalizem, socialistični realizem, retroavantgarda, transavantgarda
Published: 12.10.2015; Views: 699; Downloads: 182
.pdf Full text (2,17 MB)

3.
Umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922 - 2010)
Tjaša Šavorič, 2017, master's thesis

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922–2010), ki ga je oblast zaradi kršitve kulturnega molka uvrstila v krog izdajalcev domovine. Marijan Tršar je z opremo Balantičevega Sonetnega venca in ilustriranjem domobranskih publikacij kršil predpisani kulturni molk in zato že med vojno naletel na neodobravanje s strani Osvobodilne fronte. Marijan Tršar je študiral slikarstvo v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije za likovno umetnost, ki je bila vzgojena v tradicionalnem realizmu in se je nato pod vplivom zahodnoevropske umetnosti preusmerila k novemu likovnemu jeziku. Bil je eden od ustanoviteljev prve modernistične Skupine 53, član Ljubljanske grafične šole in pomemben kopist srednjeveških fresk. S svojimi umetnostnozgodovinskimi besedili in kritikami ter pedagoško dejavnostjo (bil je dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani) je pomembno zaznamoval slovenski prostor druge polovice 20. stoletja. Razstavljal je na več kot dvestotih razstavah in napisal več kot dvajset knjig, med njimi tudi kot prvi v Jugoslaviji poglobljeno študijo o Vasiliju Kandinskem. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem je predstavljeno stanje raziskav, življenjepis o umetniku ter njegovo likovno in teoretično delovanje. Stanje raziskav o Marijanu Tršarju ponuja vrsto iztočnic in možnih smeri, v katerih bi umetnika veljalo raziskovati naprej. Pokazalo se je, da je Tršar bil in še zmeraj je deležen le malo pozornosti umetnostnozgodovinske stroke, zato se pri preučevanju umetnikovega življenja in ustvarjanja soočamo z umanjkanjem njunega ovrednotenja in družbene kontekstualizacije. V nalogi je biografija predstavljena s podatki, pridobljenimi iz že obstoječe literature o umetniku, dopolnjena je s pričevanji Tršarjeve družine in z dokumenti, ki se hranijo v različnih nacionalnih ustanovah in umetnikovi zapuščini. V poglavjih o likovnem in teoretičnem ustvarjanju je predstavljeno Tršarjevo delo in njegova recepcija; pri tem je izpostavljena umetnikova slaba poznanost in izločenost iz povojnega likovnega dogajanja na Slovenskem (do leta 1991). V drugem delu naloge je Tršarjevo ustvarjanje analizirano v luči njegovih dnevniških zapisov, ki so nastali med letoma 1947 in 1959. Predstavljena so Tršarjeva razmišljanja, ki jih je med drugim zaznamoval vpliv Božidarja Jakca, študij na novoustanovljeni ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti, socialistični realizem in vpliv evropskih pionirjev modernistične umetnosti. V nalogi so dnevniški zapisi soočeni s sočasnimi slikarskimi, risarskimi in grafičnimi deli, ki ilustrirajo likovne težnje in poskuse mladega slikarja. Medsebojni vpliv teoretičnega in umetniškega ustvarjanja je bil zelo močan. Tršarjeve dnevniške izpovedi odražajo neposredno osebno izkušnjo slikarja, ki je preizpraševal lastno slikarsko delo in se soočal s potrebo, da v besedi predstavi zakonitosti likovnega jezika, ki so sicer skrite gledalcu in publiki. Avtorica magistrske naloge Tršarjeva neprestana razmišljanja o umetnosti, ki se kasneje kažejo v obsežni kritiški dejavnosti, razume kot nujno pomembno dodano vrednost likovne ustvarjalnosti.
Keywords: Marijan Tršar, dnevniški zapisi, socialistični realizem, Skupina 53, Akademija za upodabljajočo umetnost, slovenska povojna likovna umetnost, kulturni molk, nadzor umetnikov
Published: 08.05.2017; Views: 887; Downloads: 115
.pdf Full text (2,01 MB)

4.
Umetnost v času realsocializma v slovenskem slikarstvu
Katja Grašič, 2017, master's thesis

Abstract: Ideja socialističnega realizma se je izoblikovala v Sovjetski zvezi, in sicer na prvem zveznem kongresu sovjetskih pisateljev. Doktrino socialističnega realizma je leta 1934 razglasil Ždarov. V slovenskem prostoru se tovrstne težnje pojavijo v tridesetih letih 19. stoletja, vendar nikoli kot zavezujoča doktrina, temveč zgolj kot predlog delovanja umetnikov. Spremembe po socialistični preobrazbi so ustvarile tudi nove pogoje za kulturne dejavnosti. Socialistična načela družbene ureditve pospešijo razvoj ljudske kulturne ustvarjalnosti, umetnost postaja manj privilegij bogatašev, bolj se približuje ljudskim množicam, saj je vsebina tesno povezana z ljudskim življenjem. Kultura vedno bolj pridobiva politično vlogo. Realsocializem v slovenskem prostoru označuje zelo širok razpon del, sega od monumentalnih kompozicij, herojskih figur pa vse do skoraj intimističnih del. Viri del niso bili zgolj socialistični, ampak so slovenski umetniki kombinirali tudi svojo lastno umetniško tradicijo, predvojno umetnost. Obdobje socialističnega realizma v Jugoslaviji se polagoma končuje s sporom Jugoslavije in Sovjetske zveze v začetku petdesetih let 19. stoletja. Umetnostni prostor se počasi liberalizira in pojavi se zasuk k modernizmu.
Keywords: Socialistični realizem, slikarstvo, Jugoslavija, ideologija, Slovenija, povojno obdobje, druga svetovna vojna, socializem, 20. stoletje.
Published: 19.07.2017; Views: 473; Downloads: 69
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb
Renata Debeljak, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb je obravnavana pripovedna proza enega najvidnejših predstavnikov slovenskega socialnega realizma, ki je od dijaških let naprej in vse do konca svojega življenja verjel v socializem in komunizem, pripadal Komunistični partiji in kot pisatelj tudi po koncu socialnega realizma ostal zvest realističnim stilnim postopkom. Pripovedna proza Ivana Potrča je nastajala več kot pol stoletja, od leta 1933 do 1993. Glede na družbene in politične spremembe je Potrčeva proza razdeljena na štiri obdobja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi, kot so ideologija, marksizem, komunizem, socializem, samoupravni socializem, razmerje med ideološkim in literarnim diskurzom, literatura kot interdiskurz in kulturni spomin. V poglavju Ivan Potrč v slovenski literarni zgodovini je predstavljeno mesto Ivana Potrča v slovenski literarni zgodovini v različnih obdobjih. Na podlagi pregleda literarnozgodovinskih del in kritiške recepcije Potrčevih literarnih besedil je bilo ugotovljeno, da je po zlomu socializma kot družbenega reda zanimanje za njegova dela zelo uplahnilo, prav tako se je delež njegovih literarnih del v učnih načrtih za osnovne in srednje šole znatno zmanjšal, ne najdemo pa ga na seznamih del za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ni ga med predlaganimi literarnimi besedili za pisanje maturitetnih esejev. V nadaljevanju je analizirana izbrana Potrčeva pripovedna proza na idejno-tematski, jezikovnoslogovni, medbesedilni in primerjalni ravni v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb. Bistveno spoznanje te analize je, da je delež ideološkega diskurza v posameznih obdobjih različen. V pripovedni prozi med 1933‒1940 gre za kritični prikaz ideologije kapitalizma in družbenih razmer v Kraljevini Jugoslaviji. Ideološki diskurz se pojavlja zgolj v drobcih, in sicer kot motiv upornega posameznika, ki z dvignjeno pestjo napoveduje nove, boljše čase tudi za revne viničarje, kmete, kočarje in delavce. Z vidika ideologije socializma in marksizma izstopajo »kitajske« novele. V pripovedni prozi med 1941–1952 je ideološki diskurz najmočneje zastopan. Posamezne pripovedi iz tega časa prehajajo v afirmativno, propagandno oziroma tendenčno literaturo. Fabula je podrejena idejnemu in ideološkemu sporočilu, ki se kaže med vojno v predanosti kolektivnemu uporu proti okupatorju, v medsebojni pomoči, tovarištvu, zaupanju in nezaupanju, dezerterstvu in izdajstvu, po vojni pa v triumfu zmage, partijskem prevzemu oblasti, temelječem na marksističnih in socialističnih temeljih, kolektivni obnovi porušene domovine, političnih reformah idr. Po letu 1953 se Potrč preusmeri v prikazovanje intimne, čutne erotike kmečkega človeka, obenem pa so za pripovedno prozo med 1953–1990 značilne tudi zgodovinske in družbeno-politične teme. Potrč je v tem času deloma tematiziral tudi anomalije samoupravnega socializma v smeri političnega fanatizma, nezaupanja, oportunizma, sebičnosti, koristoljubja in izrabe vladajoče ideologije. Najbolj se kritika socializma in njene anomalije vidijo v Potrčevem zadnjem romanu Tesnoba (1991), v katerem se skozi tematizacijo razmer v podjetju Proteus razbira ekonomsko in politično prestrukturiranje Jugoslavije in propad socializma. V disertaciji je ugotovljeno, da je ideologija socializma in komunizma v Potrčevi pripovedni prozi med 1933–1993 prepoznavna, ni pa – razen v posameznih primerih – razbila umetniške vrednosti njegove literature. Potrč je bil po svojem prepričanju komunist, a tudi izjemen humanist. Za najvišjo vrednoto ni razglasil ideologije, ampak človeka, ki ga je prikazoval brez olepševanja ali »lakiranja« v težkih časih Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno in v povojnem vrvežu sprememb z vsemi pozitivnimi in negativnimi značilnostmi.
Keywords: Ivan Potrč, slovenska književnost, vzhodnoštajerski prostor, pripovedna proza, socialni realizem, socialistični realizem, ideologija, ideološki diskurz, kulturni spomin.
Published: 11.12.2019; Views: 154; Downloads: 34
.pdf Full text (3,05 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica