1. Ekologija in kompeticija tujerodnih hroščev semenarjev Megabruchidius dorsalis (Fåhræus, 1839) in Megabruchidius tonkineus (Pic, 1914) : Magistrsko deloAdla Bešić, 2025, master's thesis Abstract: Hrošči semenarji iz poddružine Bruchinae (Coleoptera: Chrysomelidae) vključujejo približno 1700 vrst. Megabruchidius dorsalis in M. tonkineus sta funkcionalno in ekološko zelo podobni vrsti. V Evropi se obe vrsti razvijata v trdih semenih okrasnega severnoameriškega drevesa Gleditsia triacanthos. Namen magistrskega dela je bil raziskati sobivanje hroščev v razmerah samostojnega življenja ter njihove odzive v situacijah, ko se znajdejo v medsebojni kompeticiji. Načrtovali smo dva različna laboratorijska poskusa; spremljanje razvoja obeh vrst hroščev v semenih dveh vrst gledičevk in ugotavljanje kompeticije med obema vrstama hroščev, ko se hranita s semeni trnate gledičevke. Pri obeh vrstah hroščev smo zabeležili uspešnejši razvoj na semenih zanje domorodne vrste G. sinensis. Megabruchidius tonkineus se je razvijal hitreje kot M. dorsalis ne glede na vir hrane. Prav tako je izkazal večji reproduktivni uspeh kot M. dorsalis samostojno in v sobivanju.
Keywords: Megabruchidius, Gleditsia, kompeticija, sobivanje, semena
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,73 MB) |
2. Fenologija cvetenja vrst ekstenzivnega travnika (zveza Bromion erecti) na območju Velenjskega hribovja : magistrsko deloAnja Avberšek, 2023, master's thesis Abstract: Na območju Velenjskega hribovja se pojavljajo ekstenzivni vrstno bogati travniki. V magistrski nalogi smo proučevali fenologijo cvetenja vrst na travniku zveze Bromion ercti, habitatni tip s kodo 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). Na izbranem travniku smo naredili 30 terenskih opazovanj na treh trajnih popisnih transektih in popisali 101 rastlinsko vrsto. Za rastlinske vrste smo zbrali podatke o barvi cveta, kot jo vidi človek in kot jo vidijo čebele ter podatke za izbrane Ellenbergove indekse (osvetljenost, temperaturo, vlago tal, pH tal, in založenost tal z dušikom). Za pridobivanje podatkov o lastnostih tal (vrednosti za pH, teksturo tal, konsistenco in vlago v %) smo izvedli analize na 15 mestih in sicer po pet vzorcev na vsakem transektu. Poleg spremljanja fenologije cvetenja, smo beležili tudi opraševalce na travniški površini. Za vse analize smo uporabili programsko opremo Microsoft Office Excel 365. Ugotovili smo, da je bilo največ cvetočih vrst popisanih v obdobju zgodnjega poletja, najmanj pa v obdobju zgodnje pomladi in pozne jeseni. Glede na barve, kot jih vidi človek, so v obdobju zgodnje in prave pomladi prevladovali cvetovi vijolične barve, v obdobju pravega poletja pa cvetovi bele barve. Največ rumenih cvetov je bilo v obdobjih zgodnjega poletja, poznega poletja in zgodnje, prave ter pozne jeseni. Največ vrst je cvetelo pred košnjo. Samo pet vrst je bilo takšnih, ki so zacvetele le po košnji. Ugotovili smo, da so razmere na travniku zmerne, uspevajo vrste gozdnega roba in celo gozdne vrste. Z opazovanjem opraševalcev smo določili 50 taksonov žuželk. Najpogostejši opraševalci so bili iz družine čebel. Z raziskavo smo prispevali novo znanje o vzorcih cvetenja in s tem k boljšemu razumevanju mehanizmov, ki omogočajo biotsko pestrost tega habitatnega tipa.
Keywords: Polnaravna travišča. FFH 6210(*), Natura 2000, sobivanje vrst, opraševalci, ekosistemske storitve
Published in DKUM: 23.10.2023; Views: 525; Downloads: 50
Full text (3,78 MB) |
3. Sobivanje v socialni gradnji : magistrsko deloPia Mernik, 2021, master's thesis Abstract: Veliko ljudi se v sodobnem svetu srečuje s stanovanjsko problematiko. Največja ranljiva skupina so mladi in mlade družine z nizkimi dohodki in potrebo po selitvi od staršev ter starostniki, ki največkrat ostanejo osamljeni in izolirani od družbe. Stanovanjska problematika je vedno večja, saj je država dokaj neuspešna pri izvajanju primerne stanovanjske politike. Novi trendi kažejo, da se ravno ti dve ogroženi skupini velikokrat združita v t. i. kooperative, ki omogočajo lažji dostop do stanovanj, hkrati pa ponujajo možnost ustvarjanja skupnosti, v kateri so prebivalci bolj medsebojno povezani. V magistrskem delu smo raziskovali možnosti in izvedbe stanovanjskih kompleksov in enot, ki omogočajo večgeneracijsko sobivanje ter so prilagodljive za vedno novejše bivalne navade. V projektnem delu smo v variantnih študijah na izbranem območju v Mariboru zasnovali stanovanjski kompleks s stanovanjskimi enotami, ki so prilagodljive za mlade, mlade družine in starostnike in ki s svojo arhitekturno zasnovo omogočajo sobivanje.
Keywords: sobivanje, medgeneracijsko bivanje, stanovanjska politika, trajnostna arhitektura, socialna gradnja, Maribor
Published in DKUM: 18.06.2021; Views: 1790; Downloads: 781
Full text (69,61 MB) |
4. Umetna inteligenca v mediciniNina Vrban, 2020, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca ni novi izum, nastajala je dolgo skozi zgodovino. O njej še nismo enotno opredeljeni, zato jo največkrat delimo med ozko in splošno umetno inteligenco. Tako kot na druga območja, si je umetna inteligenca utrla pot tudi v medicino. Zaradi svoje uporabnosti bolnikom omogoča hitrejše, učinkoviteje in cenejše zdravljenje.
Keywords: umetna inteligenca, medicina, roboti, sobivanje
Published in DKUM: 14.09.2020; Views: 1874; Downloads: 382
Full text (1,34 MB) |
5. Arhitekturna zasnova večgeneracijskega naseljaKaja Rozman Hrženjak, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko sodobnega časa, sobivanja generacij. Posamezne generacije se vedno bolj med seboj oddaljujejo in s tem prihaja do večjih trenj in razlik med njimi in vse to vodi v medgenerajcijski prepad. Gradijo se naselja, primerna samo za starejše, ali naselja, primerna samo za mlade družine. In tako prihaja do trenj, ki jih najbolj občutijo mladi in starejši. Ker se je v zadnjem stoletju življenska doba skoraj podvojila, imamo vedno več aktivnega starega prebivalstva, je potrebno mesta, naselja prilagoditi novim okoliščinam bivanja. Starejši ostajajo samostojni, mladi pa želijo začeti svoje življenje. Vendar na to temo do sedaj še ni bilo veliko narejeno. In kot ugotavljajo strokovnjaki smo se malo preopozno lotili problema staranja prebivalstva. Ker ima sobivanje generacij veliko več pozitivnih kot negativnih vidikov, smo raziskali, kakšen je trenutno trend bivanja v Sloveniji, kaj posamezna generacija potrebuje za kvalitetno bivanje in kako lahko s pomočjo arhitekturnih rešitev dosežemo najbolj optimalne pogoje za sobivanje generacij. Izbrali smo lokacijo v Celju, veliko travnato površino med naseljema Nova vas in Lava, ki nudi velik potencial večgeneracijskemu naselju. Da dosežemo optimalno povezanost generacij je potrebno preveriti kaj so skupni interesi in aktivnosti, preko katerih bi se generacije med seboj povezale. Z analizami smo prišli do zaključkov, katera rešitev je najbolj primerna za sobivanje generacij. V magistrskem delu smo zasnovali večgeneracijsko naselje, kot enopotezno lamelo/blok, ki deluje kot nekakšen tampon okolici in generacijam, ki bivajo v njem. Z razgibanimi tlorisi stanovanjskih enot, ki smo jih med seboj pomešali in dvigom naselja za eno nadstropje, zaradi poplavne varnosti je naselje primerno tako za družine kot starejše in invalide. Z velikim parkom smo dosegli mirnejšo bivalno okolje in odprli pogled na celotno mesto Celje in okolico. Kot dodana vrednost pa so javne funkcije, ki smo jih dodali med stanovanjske enote, da s tem še dodatno povezujemo ljudi med seboj.
Keywords: generacijska povezanost, sobivanje, stanovanjska gradnja, Celje, arhitektura, naselje
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 2008; Downloads: 371
Full text (92,44 MB) |
6. PRIPRAVA OTROKA NA SPREJEM IN ODPUST IZ BOLNIŠNICEEvelina Slavin, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Otroci so ranljiva populacija, za katero je posebej potrebna večja skrb in zavzetost pri obravnavi v zdravstveni negi. Prizadetost zaradi bolezenskega stanja samo povečuje otrokove travme, kakor tudi spremljevalce oziroma skrbnike ali starše. Sam sprejem je velika sprememba za vse skupaj, saj poteka v drugem okolju in v drugih okoliščinah. Vsekakor igrajo pomembno vlogo pri pripravi otrok na sprejem starši oziroma skrbniki, kot tudi negovalno osebje, ki sodeluje pri samem sprejemu. Sam odpust poteka bolj v sproščenem ozračju, saj bo zdravljenje potekalo v domačem okolju. Odpust otroka je proces, ki je soodvisen od samega poteka zdravljenja in zdravstvenega stanja. Pomembno pri tem je, da so starši pravilno seznanjeni, kako ravnati v primeru poslabšanja in nadaljevanja zdravljenja. Vsekakor pa vsak sprejem pomeni za otroka misel na čimprejšnji odpust.
Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo najnovejše tuje in domače strokovne, znanstvene literature. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 20 vprašanj; 13 vprašanj zaprtega tipa, 3 vprašanj polodprtega tipa ter 4 vprašanja odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu juliju 2016 je sodelovalo 50 staršev. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali, statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov.
Rezultati: Iz raziskovalnega dela izhaja ugotovitev, da je medicinska sestra dovolj strokovno usposobljena za svoje naloge in vlogo ob sprejemu in odpustu otroka iz bolnišnice. Tudi seznanjenost in informiranost staršev oziroma skrbnikov je glede na rezultate ankete zadovoljivo.
Sklep: Pri sprejemu in odpustu otroka iz bolnišnice je pomembna komunikacija in informiranost staršev, skrbnikov in otrok. Otroku je velika prednost, če lahko sobiva z ljubljeno osebo. To tudi ugodno vpliva na sam potek zdravljenja.
Keywords: Odpust, sprejem, medicinska sestra, otrok, starši, sobivanje, informiranje.
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 1882; Downloads: 297
Full text (1,13 MB) |
7. VPLIV HOSPITALIZACIJE NA PREDŠOLSKEGA OTROKAInes Novak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu je bilo opredeljeno, da je hospitalizacija psihično in fizično nazadovanje otrok, kateri se dlje časa zdravijo v bolnišnični ustanovi. Poznamo različne vrste hospitalizacije, in sicer: psihično hospitalizacijo, fizično hospitalizacijo in infekcijsko hospitalizacijo. Vsaka hospitalizacija drugače vpliva na otroka. Otroci pred, med in po zdravljenju v bolnišnici doživljajo različne travme in negativne občutke. Pogosto so prestrašeni in žalostni. Odziv otrok na hospitalizacijo je odvisen od več dejavnikov. Med zdravljenjem v bolnišnici pa lahko otroci utrpijo tudi dodatne fizične poškodbe in/ali infekcijske okužbe. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti, kako vpliva hospitalizacija na predšolske otroke in kako se na to le-ti odzovejo. Cilj empirične raziskave je ugotoviti čustven vpliv hospitalizacije na predšolskega otroka, odziv otroka na bolezen, odziv otroka na hospitalizacijo in vpliv sobivanja matere v bolnišnici na otroka. Diplomsko delo temelji na deskriptivni in kavzalno – neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika z odprtim in zaprtim tipom vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 48 staršev predšolskih otrok, kateri so se zdravili v bolnišnici. Analiza podatkov je pokazala, da ima hospitalizacija močan vpliv na otroka, tudi čustven. Ugotovljeno je bilo, da je ločitev od staršev vplivala na psihično reakcijo otrok, ter da so tisti otroci, ki so sobivali skupaj z materjo v bolnišnici, imeli manj problemov, prav tako pa so le-ti hitreje okrevali. Večina otrok po odpustu iz bolnišnice ni utrpela nobenih posledic.
Keywords: bolnišnica, fizična hospitalizacija, hospitalizacija, infekcijska hospitalizacija, posledice, predšolski otrok, psihična hospitalizacija, reakcije otrok, sobivanje.
Published in DKUM: 22.03.2016; Views: 1926; Downloads: 396
Full text (1,14 MB) |
8. INFORMIRANJE IN VKLJUČEVANJE STARŠEV V ZDRAVSTVENO OSKRBO HOSPITALIZIRANIH OTROKMonika Pevec, 2015, master's thesis Abstract: Hospitalizacija otroka je stresna za vse, ki ga obkrožajo. Najbolj stres prizadene otroka, ki je vzet iz svojega domačega in varnega okolja, včasih tudi od svojih staršev ali skrbnikov. V današnjem času se zdravstveni delavci trudijo zmanjšati ta stres, koliko je le možno. Zato so postali otroški oddelki odprti oddelki. To pa ni dovolj. Starši si želijo čim več informacij, da bodo lahko otroku pomagali v ustanovi in tudi doma. Zdravstveni delavci so dolžni uvesti k družini usmerjeno zdravstveno nego, saj bodo le tako lahko razvili kakovostno in učinkovito zdravstveno oskrbo otroka.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti v kolikšni meri so starši informirani o tem, kaj se z otrokom in koliko so vključeni v oskrbo svojega hospitaliziranega otroka.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija, pri tem nam je bil v pomoč program IBM SPSS 17.0. Za zajem podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik z 21 vprašanji. Raziskovalni vzorec je zajemal 49 staršev, ki so bili hospitalizirani ob otroku na Kliniki za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Za potrjevanje hipoteze je bil uporabljen neparametrični bivariatni statistični test.
Rezultati: Starši so zadovoljni z informacijami, ki jih dobijo in menijo, da so zadovoljivo vključeni v oskrbo svojih otrok, vendar ne vsi. Ugotovili smo, da se zadovoljstvo staršev bistveno ne razlikuje glede na stopnjo njihove izobrazbe.
Sklep: Glede na rezultate bomo predlagali izboljšave glede informiranja in vključevanja staršev v zdravstveno oskrbo otrok, ter da bi se staršem omogočilo večje udobje bivanja.
Keywords: otrok, starši, k družini usmerjena zdravstvena oskrba, sobivanje, informiranje, vključevanje
Published in DKUM: 20.04.2015; Views: 1666; Downloads: 319
Full text (681,77 KB) |
9. MIGRACIJSKE TEHNIKE PRI VPELJAVI INTERNETNEGA PROTOKOLA VERZIJE 6Marko Lapornik, 2011, master's thesis Abstract: V nalogi so predstavljeni načini prehoda na internetni protokol verzije 6. Opisali smo vzroke za vpeljavo internetnega protokola verzije 6, sam internetni protokol verzije 6 in težave, ki se pojavljajo pri sobivanju z internetnim protokolom verzije 4. Za zanesljivo delovanje internetnega protokola verzije 6 sta pomembna protokol za iskanje sosedov (NDP) in internetni kontrolni protokol verzije 6 (ICMPv6), ki smo jih opisali v nalogi. Jedro dela je predstavitev migracijskih tehnik (dvojni sklad, tunelski mehanizmi in translacijski mehanizmi) pri vpeljavi internetnega protokola verzije 6. S pomočjo grafičnega simulatorja omrežja GNS3 je prikazano delovanje dvojnega sklada in tunelskih mehanizmov.
Keywords: internet, omrežje IP, internetni protokol verzije 6, internetni protokol verzije 4, sobivanje, migracijske tehnike
Published in DKUM: 11.08.2011; Views: 2554; Downloads: 175
Full text (6,18 MB) |
