| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 24 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
21.
Kolizija ustavnih pravic pri neupravičenem prisluškovanju, zvočnem in slikovnem snemanju
Kristjan Zahrastnik, 2017, master's thesis

Abstract: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ter neupravičeno slikovno snemanje sta kot kaznivi dejanji določena v Kazenskem zakoniku. Kaznivi dejanji predstavljata hkrati tudi kršitev ustavne pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, vendar ne predstavljata kršitve v primeru, ko gre za varovanje v luči okoliščin konkretnega primera pomembnejše ustavne pravice. V takšnih primerih nastane kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer najpogosteje med pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico, ki zagotavlja varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic. Takšno nasprotje med ustavnima pravicama se ne presoja s pomočjo načela sorazmernosti, ampak z metodo razlage, ki se imenuje praktična konkordanca. Pravilo praktične konkordance, poenostavljeno rečeno s tehtanjem pomena pravic v okoliščinah konkretnega primera določi, kateri kolidirajoči pravici je dana prednost. Rezultat kolizije ustavnih pravic ima lahko za posledico, da je zaradi zasledovanja pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ali katere druge ustavne pravice določeno prisluškovanje in zvočno snemanja ali slikovno snemanje upravičene narave. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu zasnovan v treh stopnjah. Zaradi omenjenega se postavlja vprašanje, ali se kolizija ustavnih pravic, v skladu s katero je bilo snemanje osebe upravičeno, rešuje na ravni biti (prva stopnja) ali v okviru protipravnosti (druga stopnja). Kazensko pravo vsebuje tudi izjeme, ki dajejo podlago za uporabo zvočnega in slikovnega snemanja. Utemeljeno uporabo naprav za tovrstno snemanje med drugimi dovoljujejo ukrepi, poimenovani prikriti preiskovalni ukrepi, ki predstavljajo upravičljivo prisluškovanje, zvočno in slikovno snemanje ter posledično izjeme od kaznivih dejanj neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja ter neupravičenega slikovnega snemanja. Izpostavljena je posebnost elektronskega dokaza kot dokaznega sredstva, ki nakazuje, da je potrebno elektronski dokaz zaradi svojevrstnosti v določenih primerih obravnavati izven že poznanih oblik dokaznih sredstev. Ker lahko pride do razhajanj med standardi, ki so uveljavljeni v materialnem delu kazenskega prava, in med tistimi, ki oblikujejo kazensko procesno pravo, je opravljena primerjava med pravno dopustnostjo tehničnih posnetkov kot dokaznega sredstva in ravnanja, ki pomeni neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ali neupravičeno slikovno snemanje. Izbrana je pomembnejša sodna praksa slovenskih sodišč z namenom dodatne razjasnitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja oziroma kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja ter z namenom orisa kolizije ustavnih pravic, povzročene s snemanjem posamezne osebe ali njenega ravnanja.
Keywords: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, neupravičeno slikovno snemanje, kolizija ustavnih pravic, praktična konkordanca, osebnostne pravice in svoboščine, elektronski dokazi, prikriti preiskovalni ukrepi.
Published: 13.11.2017; Views: 467; Downloads: 152
.pdf Full text (993,58 KB)

22.
Tehnike računalniškega vida pri avtomatiziranem snemanju rokometne tekme
Goran Krajnc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se ukvarjali s študijem, preizkušanjem in implementiranjem osnovnih postopkov računalniške obdelave slik in računalniškega vida za razvoj avtomatiziranega snemanja rokometnih tekem, odigranih v dvorani. V okviru diplomskega dela smo razvili računalniški algoritem, ki omogoča povsem avtonomno snemanje dogodkov na rokometnem igrišču, ki jih je treba posneti s kamero. Z dvema na strop pritrjenima kamerama smo s pomočjo tehnik računalniške obdelave slik in vida izluščili igralce na igrišču. V nadaljevanju smo analizirali postavitev igralcev in ocenili, v kateri ciljni točki na igrišču se izvaja dogodek, ki ga je treba posneti. V eksperimentalnem delu diplomske naloge smo posneli video dejanske rokometne tekme, s pomočjo katere smo razvijali in testirali naš postopek. Testirali smo na petdesetih slikah, naključno izbranih z video posnetka, pri čemer smo bili pozorni, da je bila ciljna točka pravilno določena. Definirali smo območja, ki bi jih morala zajeti kamera za snemanje videa in jih primerjali z merjenim rezultatom. Rezultati so pokazali, da naša rešitev v 86 % pravilno zazna in posname pomemben dogodek rokometne tekme. Naš sistem je manj uspešen v izjemnih situacijah, kot so, na primer, protinapad ali met žoge na prazen gol. Na osnovi eksperimentalnih rezultatov trdimo, da naša rešitev dosega zadovoljivo uspešnost.
Keywords: snemanje rokometne tekme, kamera, sledenje igralcem, računalniška obdelava slik, računalniški vid
Published: 17.04.2019; Views: 513; Downloads: 60
.pdf Full text (1,56 MB)

23.
Analiza modificiranih EKG odvodov
Monika Mulej, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Pri diagnostičnem EKG uporabljamo 10 elektrod in posnamemo 12 različnih odvodov (standardni bipolarni I, II, III, ojačani unipolarni odvodi aVL, aVR, aVF in prekordialni odvodi C1‒C6). Pri EKG monitoringu se uporablja manj elektrod, kjer navadno spremljamo standardne odvode I, II in III. Namen raziskave je bil analizirati, kako modificirati standardne odvode pri EKG monitoringu, da dobimo približne zapise prekordialnih odvodov. Raziskovalna metodologija in metode: V kvantitativni raziskavi smo na zdravih preiskovancih modificirali standardne odvode EKG monitoringa z uporabo defibrilatorja Lifepak 15. Ugotavljali smo, kateri standardni odvod izbrati za zapis in na katera anatomska mesta postaviti elektrode. Uporabili smo diagnostično metodo snemanja EKG zapisov z razširjenim frekvenčnim območjem 0,05 do 150 Hz in monitor metodo, kjer so omenjeni filtri nastavljeni v območju 0,5‒40 Hz. Rezultati: Ugotavljamo, da se v večini primerov pri modificiranih standardnih odvodih uporablja prikaz I. odvoda. Z njim prikazujemo modifikacije bipolarnih odvodov CM5, CS5. CB5 in CC5. Modifikacija MCL1 uporablja III. standardni odvod za prikaz prekordialnega odvoda C1. Stroka si ni popolnoma enotna, ali se modificirana elektroda pri MCL1 odvodu postavi na mesto C1 ali nekoliko nižje desno v 5. medrebrni prostor v srednji klavikularni liniji. Diskusija in zaključek: Uporaba filtrov spremeni EKG zapis v smislu težjega vrednotenja sprememb spojnice ST, zato se filtriranju izogibamo. Ugotovili smo, da nekatere modificirane standardne EKG odvode lahko uporabimo tudi v praksi (monitoring pacienta). 12-kanalni EKG ostaja še vedno zlati standard pri odkrivanju AKS.
Keywords: snemanje EKG, modificirani odvodi, miokardni infarkt, 12-kanalni EKG, 3-kanalni EKG
Published: 29.05.2019; Views: 374; Downloads: 68
.pdf Full text (5,17 MB)

24.
Branje in obdelava signalov eeg - pristop s strojnim učenjem
Sašo Pavlič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga zajema spoznavanje in predstavitev z osnovami EEG-možganskih valov s pomočjo naprave Emotiv Insight. Zajeti EEG-podatki predstavljajo vhodne podatke v modelu strojnega učenja, s pomočjo katerega se je ugotavljalo, kdaj in kje se pojavljajo iskani vzorci. Eksperiment razvite metode zajema podatkov in uporabe modela se je izvedel tako, da se je testni subjekt izpostavil izmenjujočim izbranim slikam, ob tem pa so se z napravo Emotiv Insight zajeli EEG-možganski valovi. Zajeti EEG-podatki so služili kot zbirka podatkov, iz katere se je učil klasifikacijski model umetne nevronske mreže, ki uspešno razpoznava, kdaj je testni subjekt podvržen eni vrsti slik in kdaj drugi.
Keywords: EEG, možganski valovi, strojno učenje, BCI-naprava, snemanje podatkov
Published: 13.11.2019; Views: 67; Downloads: 19
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica