| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga interventnih služb pri kriznih dogodkih: študija primera Občine Krško
Roman Kodrič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo interventnih služb pri kriznih dogodkih na območju Občine Krško. Med interventne službe, ki najpogosteje posredujejo ob pojavu različnih kriznih dogodkov, kot so npr. naravne in prometne nesreče, spadajo Policijska postaja Krško, Poklicna gasilska enota Krško in Služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Krško. Skupno vsem tem službam je, da ob posredovanju na intervencijah, na katere so poslane, svoje naloge opravijo na visoko profesionalnem nivoju, kar lahko dosežejo le z visoko mero usposobljenosti in sodelovanja. Področje dela in ukrepanja interventnih služb ob kriznih dogodkih je opredeljen v nalogah, ki jih imajo te službe določene z zakoni in usmeritvami, in so se po njih dolžne ravnati in jih upoštevati. V diplomskem delu je to opredeljeno z deskriptivno metodo, s katero so posamezne službe in njihove naloge tudi predstavljene. Namen diplomskega dela je predstaviti in preučiti tudi krizno upravljanje, sodelovanje in vodenje ob kriznih dogodkih, ter predstaviti, kako te službe takrat funkcionirajo. S pomočjo opravljenih intervjujev, ki smo opravili s predstavniki posameznih interventnih služb na lokalnem nivoju, in predstavljene vaje »Goreče ljubosumje« so v diplomskem delu prestavljene pomanjkljivosti, s katerimi se posamezne službe pri interveniranju srečujejo. Diplomsko delo prav tako ugotavlja, v kolikšni meri so posamezne službe seznanjene z načrti v primeru pojava kriznih dogodkov ter ali se njihova usposobljenost skozi vaje in različna usposabljanja, na katerih sodelujejo, ustrezno in redno preverja.
Keywords: diplomske naloge, interventne službe, sodelovanje, policija, poklicna gasilska enota, služba nujne medicinske pomoči
Published: 01.04.2021; Views: 308; Downloads: 70
.pdf Full text (847,77 KB)

2.
Organizacija mreže lokacij avtomatskih eksternih defibrilatorjev na področju slovenije v povezavi z dispečersko službo zdravstva
Matjaž Andrejc, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Sodelovanje služb nujne medicinske pomoči in dispečerske službe zdravstva pripomore k boljšemu dostopnemu času enot nujne medicinske pomoči v primeru življenjsko ogrožajočih stanj pri pacientih. Z uvedbo mreže avtomatskih zunanjih defibrilatorjev na področju Slovenije pa je omogočen tudi pregled dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v trenutku srčnega zastoja in uporaba le-tega. Metode: Za teoretična izhodišča magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Za iskanje literature smo uporabili podatkovne baze COBISS, EBSCOhost, EBSCOebook, Cinahl, SAGE in ScienceDirect. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Analiza raziskovalnega vzorca je potekala na primarnem področju mobilnih enot nujne medicinske pomoči Ljubljana, ki jih upravlja Dispečerski center zdravstva Ljubljana, in je vključevala 154 telefonskih posnetkov srčnih zastojev. V analizi podatkov smo odkrili, da je bilo največ srčnih zastojev v starostnem obdobju od 61 do 70 let. V 16 primerih so kličoči uporabil avtomatski zunanji defibrilator, kar pomeni 84,2 %, in samo v 3 primerih ga niso uporabili, kar pomeni, da ga niso uporabili v 15,8 % primerov. Od 154 srčnih zastojev je bilo v 130 primerih (84,4 %) izvedeno izvajanje TPO po navodilih zdravstvenega dispečerja. Sklep: Ugotavljamo, da so v 16 primerih (84 %) srčnih zastojev kličoči uporabili avtomatski zunanji defibrilator in samo v 3 primerih srčnih zastojev le-ta ni bil uporabljen, čeprav so kličoči vedeli, kje ga najdejo in da ga lahko uporabijo. Rezultati so dobri in verjamemo, da s kakovostno mrežo avtomatskih zunanjih defibrilatorjev lahko zgoraj omenjen odstotek še povišamo.
Keywords: temeljni postopki oživljanja, uporaba AED, baza AED, dispečerska služba zdravstva, izvajanje prve in nujne medicinske pomoči.
Published: 19.02.2020; Views: 641; Downloads: 185
.pdf Full text (685,47 KB)

3.
PROJEKT PRVA MEDICINSKA POMOČ
Damjan Slekovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vse Službe nujne medicinske pomoči (SNMP) so locirane v mestih oz. večjih krajih. Oddaljeni vaški kraji so tako depriviligirani, saj je do njih potrebno več časa za prihod na nujno intervencijo. V tem primeru je ključnega pomena, da je na kraju dogodka čimprej prisoten dobro usposobljen prostovoljec, ki prične s postopki za povrnitev in ohranitev življenjskih funkcij in jih izvaja do prihoda ekipe SNMP. Prostovoljni reševalci, ki delujejo v okviru Projekta prve medicinske pomoči (PMP) so zdravstveni delavci in od njih usposobljeni laiki. Le ti se odzovejo v primeru nujnega stanja na območju Občine Rogašovci. Aktivira jih zdravstveni dispečer SNMP Murska Sobota. Namen projekta PMP je okrepitev prve laične pomoči od nastanka nujnega primera do prihoda ekipe SNMP. Vsi aktivni prostovoljci so občani Občine Rogašovci s stalnim prebivališčem v omenjeni občini, torej posamezniki, ki dobro poznajo domač teren in s tem bistveno pripomorejo k skrajšanju dostopnega časa in ugodnemu razpletu intervencije. Omenjena oblika prostovoljne pomoči se občanom nudi skozi celo leto, 24 ur na dan.
Keywords: Prva medicinska pomoč (PMP), Služba nujne medicinske pomoči (SNMP), prvi posredovalec, dostopni čas.
Published: 11.11.2016; Views: 1172; Downloads: 173
.pdf Full text (1,45 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica