1. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 47
 Full text (6,35 MB) |
2. Peticija kot besedilna vrsta in njena politična umeščenostBranka Vičar, 2013, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Peticija je v prispevku opredeljena po Martinovem sistemsko-funkcijskem modelu besedilne vrste kot vrsta pozivne ekspozicije. Od drugih vrst pozivne ekspozicije se razlikuje po dveh vrstah naslovnika, z vidika besedilnovrstne strukturiranosti pa po strukturnih enotah poziv k javnemu strinjanju s tezo in podpora podpisnikov in podpisnic. V okviru neoliberalnega sistema, ki ga reprezentirajo vladne in mednarodne institucije kot primarni naslovniki, se peticija depolitizira, njen učinek pa se usmerja vpomiritev in posledično deaktivizacijo podpisnikov in podpisnic.
Keywords: besedilne vrste, besediloslovje, pozivna ekspozicija, sistemsko-funkcijska slovnica, ideologija
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 75; Downloads: 5
 Link to full text
This document has many files! More... |
3. Knjižnojezikovna obdobja po ToporišičuNatalija Ulčnik, 2016, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek se osredinja na periodizacijo razvoja slovenskega knjižnega jezika, predstavljeno v Toporišičevih delih, zlasti v Slovenski slovnici (1984, 2000), kjer najdemo avtorjevo delitev na sedem obdobij knjižnega jezika, od reformacijsko-protireformacijskega (1550-1615) do modernega obdobja (1900-). V prispevku so preverjena merila za ločevanje posameznih obdobij, izhajanje iz predhodnih periodizacijskih poskusov, avtorjev inovativni pristop k problematiki ter uveljavljenost njegove periodizacije v stroki. Toporišičeva delitev je ovrednotena tudi z ozirom na nove raziskovalne vidike ter na drugačna poimenovanja in drugačne časovne zamejitve.
Keywords: slovenščina, zgodovina slovenskega knjižnega jezika, slovenska slovnica
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 69; Downloads: 8
Link to full text
This document has many files! More... |
4. Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi z semantičnim pomenom : epistemic and deontic vs. semantic meaningJure Bertalanič, 2023, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi s semantičnim pomenom je podati vpogled v to, kako angleško modalnost dojemajo naravni govorci slovenščine, ki študirajo angleščino na univerzitetni ravni. Teoretični del temeljito vzpostavi pojme modalnosti, razlike med epistemično in deontično modalnostjo ter semantičnim pristopom. Nadalje temeljito analiziramo tipično rabo osrednjih modalnih glagolov can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to) tako v epistemičnem/deontičnem kot v semantičnem smislu.
Empirični del temelji na raziskavi, v kateri je 57 študentov anglistike Univerze v Mariboru odgovarjalo na vprašanja iz vprašalnika o modalnosti in podajalo svoja pojasnila o zaznanih pomenih modalnih izjav. S pomočjo vprašalnika smo lahko preverili in ugotovili, v kolikšni meri slovenski študenti anglistike poznajo in uspešno uporabljajo modalne glagole can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to). Nadalje se je vprašalnik osredotočil na to, ali je zaznavanje epistemičnih in deontičnih variacij navedenih načinov študentov primerljivo z dojemanjem naravnih govorcev. Analizirali smo tudi podatke, da bi ugotovili, ali obstajajo opazne razlike v dojemanju angleške modalnosti med moškimi in ženskami.
Keywords: angleška modalnost, učenje angleščine kot tujega jezika, učenje jezika, angleška slovnica, deontična modalnost, epistemična modalnost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 346; Downloads: 74
Full text (1,82 MB) |
5. Slovenščina na dlani 4Natalija Ulčnik, 2021, scientific monograph Abstract: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Keywords: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 1112; Downloads: 190
Full text (8,16 MB)
This document has many files! More... |
6. Slovenščina na dlani 32021, professional monograph Abstract: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine.
Keywords: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja
Published in DKUM: 12.03.2021; Views: 902; Downloads: 43
Link to file |
7. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, professional monograph Abstract: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Keywords: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 2226; Downloads: 82
Link to file |
8. Primerjava jezikovne zmožnosti gluhih/naglušnih učencev z jezikovno zmožnostjo slišečih učencevEva Visinski, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko gluhote in naglušnosti v odvisnosti govorno-jezikovnega razvoja posameznika. Raziskovanje se osredotoča na primerjavo jezikovne zmožnosti slišečih učencev z usvajanjem govorno-jezikovnega razvoja gluhih/naglušnih učencev. Teoretični del magistrskega dela je razdeljen na dve temeljni enoti: prva obravnava problem gluhote in naglušnosti, razloge za nastanek, posledice te vrste invalidnosti, način dela gluhih/naglušnih učencev v šoli, prilagoditve za učitelja in slušne pripomočke ter način njihovega delovanja. Drugi del je namenjen jeziku, in sicer so natančneje opredeljena področja pravopisa, slovnice in stilistike. Sledi poglavje o že obravnavanih neustreznosti s področja jezikoslovja v soodvisnosti gluhote in naglušnosti, ki je bila opravljena na srednješolcih. Ugotovljeno je bilo, da se največ napak pojavlja na področju skladnje in govora, vendar so bili analizirani učenci, ki se šolajo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Druga analiza je bila opravljena na učencih, ki nosijo slušni aparat in je potrdila, da je govorno-jezikovni razvoj gluhih/naglušnih učencev, še posebej področje slovnice, odvisen od časa vstavitve polževega vsadka (prej je aparat vstavljen, lažji in večji je napredek).
Empirični del magistrskega dela je namenjen primerjavi govorno-jezikovnega razvoja slišečih učencev z gluhimi/naglušnimi. Gre za populacijo učencev od 7. do 9. razreda. Oboji obiskujejo isto osnovno šolo, vendar so gluhi in naglušni deležni strokovne pomoči s strani mobilne logopedinje. Analizirana besedila so razdeljena na govorna in zapisana, kjer je pri zapisanih besedilih izpostavljenih vsega skupaj 52 neustreznih besed slišečih učencev in 35 besed gluhih/naglušnih učencev. Teme so bile izbrane naključno. Poleg posamezne neustrezne besede je v tabeli zapisana ustrezna različica. Govorjena besedila so nastala s pomočjo govornih nastopov posameznikov, teme so bile določene s strani učitelja za slovenski jezik. Največ neustreznosti se pojavlja na področju pravopisa in skladnje, uporabljenih je veliko narečnih besed in slengizmov. Ugotovljeno je, da lahko gluhi/naglušni v primerljivem starostnem obdobju dosegajo enake rezultate kot slišeči učenci.
Keywords: gluhota, naglušnost, slušni pripomočki, jezikoslovje, pravopis, slovnica, besedilne vrste, primerjava
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1234; Downloads: 156
Full text (1,53 MB) |
9. Primerjava učbenikov za angleščino za 6. razred osnovne šole avtorjev, ki so rojeni govorci angleščine, in avtorjev, ki so tuji govorci angleščine, s poudarkom na besedišču - študija primeraMojca Pavšič, 2018, master's thesis Abstract: Ocenjevanje in vrednotenje učbenikov za angleški jezik ni enostavna naloga. To vzame veliko časa in je dolgotrajen proces, ki pokaže resnične rezultate samo, kadar uporabljamo učbenik nato pa je morda prepozno. Magistrska naloga analizira in primerja dva učbenika – enega, ki ga je napisal angleški materni govornik, in enega, ki so ga napisali slovenski materni govorci. Osredotoča se na besedišče, saj je v zgodnji fazi pomembnejše od slovnice.
Keywords: učbenik, delovni zvezek, vrednotenje, slovnica, besedišče, jezikovne spretnosti, dejavnosti
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1262; Downloads: 165
Full text (7,43 MB) |
10. |
