| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 48
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi z semantičnim pomenom : epistemic and deontic vs. semantic meaning
Jure Bertalanič, 2023, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi s semantičnim pomenom je podati vpogled v to, kako angleško modalnost dojemajo naravni govorci slovenščine, ki študirajo angleščino na univerzitetni ravni. Teoretični del temeljito vzpostavi pojme modalnosti, razlike med epistemično in deontično modalnostjo ter semantičnim pristopom. Nadalje temeljito analiziramo tipično rabo osrednjih modalnih glagolov can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to) tako v epistemičnem/deontičnem kot v semantičnem smislu. Empirični del temelji na raziskavi, v kateri je 57 študentov anglistike Univerze v Mariboru odgovarjalo na vprašanja iz vprašalnika o modalnosti in podajalo svoja pojasnila o zaznanih pomenih modalnih izjav. S pomočjo vprašalnika smo lahko preverili in ugotovili, v kolikšni meri slovenski študenti anglistike poznajo in uspešno uporabljajo modalne glagole can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to). Nadalje se je vprašalnik osredotočil na to, ali je zaznavanje epistemičnih in deontičnih variacij navedenih načinov študentov primerljivo z dojemanjem naravnih govorcev. Analizirali smo tudi podatke, da bi ugotovili, ali obstajajo opazne razlike v dojemanju angleške modalnosti med moškimi in ženskami.
Keywords: angleška modalnost, učenje angleščine kot tujega jezika, učenje jezika, angleška slovnica, deontična modalnost, epistemična modalnost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 175; Downloads: 24
.pdf Full text (1,82 MB)

2.
Slovenščina na dlani 4
Natalija Ulčnik, 2021

Abstract: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Keywords: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 893; Downloads: 148
.pdf Full text (8,16 MB)
This document has many files! More...

3.
Slovenščina na dlani 3
2021

Abstract: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine.
Keywords: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja
Published in DKUM: 12.03.2021; Views: 685; Downloads: 34
URL Link to file

4.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, professional monograph

Abstract: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Keywords: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 2001; Downloads: 68
URL Link to file

5.
Primerjava jezikovne zmožnosti gluhih/naglušnih učencev z jezikovno zmožnostjo slišečih učencev
Eva Visinski, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko gluhote in naglušnosti v odvisnosti govorno-jezikovnega razvoja posameznika. Raziskovanje se osredotoča na primerjavo jezikovne zmožnosti slišečih učencev z usvajanjem govorno-jezikovnega razvoja gluhih/naglušnih učencev. Teoretični del magistrskega dela je razdeljen na dve temeljni enoti: prva obravnava problem gluhote in naglušnosti, razloge za nastanek, posledice te vrste invalidnosti, način dela gluhih/naglušnih učencev v šoli, prilagoditve za učitelja in slušne pripomočke ter način njihovega delovanja. Drugi del je namenjen jeziku, in sicer so natančneje opredeljena področja pravopisa, slovnice in stilistike. Sledi poglavje o že obravnavanih neustreznosti s področja jezikoslovja v soodvisnosti gluhote in naglušnosti, ki je bila opravljena na srednješolcih. Ugotovljeno je bilo, da se največ napak pojavlja na področju skladnje in govora, vendar so bili analizirani učenci, ki se šolajo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Druga analiza je bila opravljena na učencih, ki nosijo slušni aparat in je potrdila, da je govorno-jezikovni razvoj gluhih/naglušnih učencev, še posebej področje slovnice, odvisen od časa vstavitve polževega vsadka (prej je aparat vstavljen, lažji in večji je napredek). Empirični del magistrskega dela je namenjen primerjavi govorno-jezikovnega razvoja slišečih učencev z gluhimi/naglušnimi. Gre za populacijo učencev od 7. do 9. razreda. Oboji obiskujejo isto osnovno šolo, vendar so gluhi in naglušni deležni strokovne pomoči s strani mobilne logopedinje. Analizirana besedila so razdeljena na govorna in zapisana, kjer je pri zapisanih besedilih izpostavljenih vsega skupaj 52 neustreznih besed slišečih učencev in 35 besed gluhih/naglušnih učencev. Teme so bile izbrane naključno. Poleg posamezne neustrezne besede je v tabeli zapisana ustrezna različica. Govorjena besedila so nastala s pomočjo govornih nastopov posameznikov, teme so bile določene s strani učitelja za slovenski jezik. Največ neustreznosti se pojavlja na področju pravopisa in skladnje, uporabljenih je veliko narečnih besed in slengizmov. Ugotovljeno je, da lahko gluhi/naglušni v primerljivem starostnem obdobju dosegajo enake rezultate kot slišeči učenci.
Keywords: gluhota, naglušnost, slušni pripomočki, jezikoslovje, pravopis, slovnica, besedilne vrste, primerjava
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1034; Downloads: 124
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
Primerjava učbenikov za angleščino za 6. razred osnovne šole avtorjev, ki so rojeni govorci angleščine, in avtorjev, ki so tuji govorci angleščine, s poudarkom na besedišču - študija primera
Mojca Pavšič, 2018, master's thesis

Abstract: Ocenjevanje in vrednotenje učbenikov za angleški jezik ni enostavna naloga. To vzame veliko časa in je dolgotrajen proces, ki pokaže resnične rezultate samo, kadar uporabljamo učbenik nato pa je morda prepozno. Magistrska naloga analizira in primerja dva učbenika – enega, ki ga je napisal angleški materni govornik, in enega, ki so ga napisali slovenski materni govorci. Osredotoča se na besedišče, saj je v zgodnji fazi pomembnejše od slovnice.
Keywords: učbenik, delovni zvezek, vrednotenje, slovnica, besedišče, jezikovne spretnosti, dejavnosti
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1117; Downloads: 155
.pdf Full text (7,43 MB)

7.
Vig István: Horvát nyelvtan. Budapest: ELTE, BTK Szláv Filológiai Tanszék, 2008 ...
Péter Pátrovics, 2011, review, book review, critique

Keywords: ocene in poročila, hrvaški jezik, slovnica
Published in DKUM: 06.02.2018; Views: 1249; Downloads: 183
.pdf Full text (352,05 KB)
This document has many files! More...

8.
K problematice současného úzu paroxytonického přízvuku v mluvě západních a jižních Čech
Zbyněk Holub, 2011, original scientific article

Abstract: K problematiki sodobne pojavitve paroksitoničnega naglasa v govorih zahodne in južne Češke Avtor prispevka se osredinja na posebnosti naglasa (naglas na penultimi) na južnem in zahodnem Češkem, na pojav, ki ga je zabeležil v 70–80 % ustreznih zlogov na južnem in zahodnem Češkem, severno in zahodno od Plzna. Gradivo s področij Doudleby, Manětin in južni Plzen dokazuje, da se naglas na prvem zlogu navadno bolj dosledno pojavlja na začetku dvozložnic in ustvarja naglasno-prozodično domeno s predhodnim zlogom ali nenaglašeno predpono.
Keywords: češčina, slovnica, naglasi, penultima, jezikoslovje, besedna prozodija
Published in DKUM: 06.02.2018; Views: 923; Downloads: 385
.pdf Full text (545,73 KB)
This document has many files! More...

9.
Oblikoslovje v panonski narečni skupini
Zinka Zorko, 2010, original scientific article

Abstract: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Keywords: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Published in DKUM: 05.02.2018; Views: 1066; Downloads: 417
.pdf Full text (305,04 KB)
This document has many files! More...

10.
Miejsce standardu burgenlandzkochorwackiego wśród języków indoeuropejskich
Artur Ślęzak, 2009, original scientific article

Abstract: Mesto standardnega jezika gradiščanskih Hrvatov med indoevropskimi jeziki Jezik gradiščanskih Hrvatov se je razvil iz severozahodnih hrvaških dialektov med 15. in 17. stol., zato gradiščanski Hrvati ob čakavskem in štokavskem narečju govorijo tudi kajkavsko narečje (zahodna Madžarska). Za ta narečja so značilni številni arhaizmi, obogatena pa so tudi z mnogimi neologizmi. Jezik gradiščanskih Hrvatov je standardiziran v obsežni slovnici Gradišćanskohrvatska gramatika (Željezno 2003).
Keywords: gradiščanski Hrvati, hrvaščina, slovnica, narodne manjšine
Published in DKUM: 31.01.2018; Views: 913; Downloads: 392
.pdf Full text (229,21 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica