| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru
Jerica Golob, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru prinaša glasoslovni oris govora vasi Črešnjevci in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetega gradiva z diktafonom. V diplomskem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Črešnjevci. Nato pa sem natančneje prikazala glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za tolikšen vpliv nemščine na vzhodnogoriške govore je verjetno pustilo sobivanje z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat sprejeti tudi romanizmi. Na koncu sledi primerjava iztočnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Za informatorko sem izbrala go. Marijo Žnidarič iz Črešnjevcev. Gospa Marija se je skoraj vso življenje ukvarjala s kmetijstvom, zdaj je to delo prevzel njen sin, tako da pozna še veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje. Ugotovila sem, da je moje narečje izredno besedno bogato in zanimivo in škoda bi bilo, da bi nekatera poimenovanja izginila v pozabo. Prav zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dediščine.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, črešnjevski govor, kmetijsko izrazje
Published: 28.07.2010; Views: 2452; Downloads: 262
.pdf Full text (5,04 MB)

2.
RABA KNJIŽNEGA IN NEKNJIŽNEGA JEZIKA PRI UČENCIH TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Maja Vargazon, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje knjižni in neknjižni jezik. Prav tako sem uporabila literaturo, povezano s slovenskogoriškim narečjem, torej narečjem, v katerem živim in raziskujem govor učencev zadnjega triletja osnovne šole. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavam predstavitev kraja Duplek, njegovo zgodovino in zanimivosti. Izpostavljam socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Diplomsko delo predstavlja panonsko narečno skupino, natančneje slovenskogoriško narečje, pomen in vlogo narečja ter predstavitev dupleškega govora na glasoslovni, oblikoslovni in skladenjski ravnini. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti uporabo dupleškega govora pri učencih tretjega triletja izbrane osnovne šole. Zanimalo me je, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe različnih socialnih zvrsti jezika. S pomočjo ankete sem tako lahko ugotovila, kateri dejavniki vplivajo na izražanje učencev v šoli v različnih okoliščinah in katere zvrsti jezika uporabljajo. Dobljene podatke sem analizirala po spolu in razredu ter jih predstavila v grafih in tabelah. Ugotovila sem lahko, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega. Prav tako sem v raziskavo vključila primerjavo hospitacij, ki sem jih opravila pri predmetih Slovenščina in Geografija v osmem razredu osnovne šole. Kot zanimivost sem na kratko predstavila še govor otrok v vrtcu Duplek, s katerimi sem v stiku na plesnih vajah.
Keywords: socialne zvrsti jezika, dupleški govor, slovenskogoriško narečje, panonska narečna skupina, učenci tretjega triletja osnovne šole
Published: 09.12.2014; Views: 816; Downloads: 140
.pdf Full text (3,79 MB)

3.
BESEDJE ZA HIŠO IN GOSPODARSKA POSLOPJA PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH SLOVENSKOGORIŠKIH GOVORIH
Irena Ivanek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Besedje za hišo in gospodarska poslopja po Vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih slovenskogoriških govorih obsega geografske in zgodovinske podatke o krajih, v katerih se je delala raziskava s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas (SLA), katera obsega 184 vprašanj in je razdeljena na dve pomenski polji. Raziskava je temeljila na raziskovanju in primerjanju besedja v petih vaseh: Nasova, Lešane, Lomanoše, Plitvički Vrh in Spodnja Ščavnica. Te vasi so bile izbrane, ker ležijo na ali ob Apaškem polju, kjer je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin težko najti avtohtone prebivalce, zato se je raziskava osredotočila na njegovo obrobje. Po predstavitvi geografskih in zgodovinskih podatkov sledi osrednji del diplomske naloge, in sicer analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v prej omenjenih vaseh. Gradivo je bilo posneto in nato zapisano v dialektološki transkripciji. Gradivo se je analiziralo in nato primerjalo med posameznimi kraji. Krajevni govor vasi, vključenih v raziskavo, se uvršča v vzhodno slovenskogoriško podnarečje, to pa uvrščamo v panonsko narečno skupino. Najti je besede, ki so poznane le še starejši populaciji. V besedju se pojavlja veliko germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in pa tudi priseljevanj.
Keywords: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, besedje za hišo in gospodarska poslopja.
Published: 15.02.2016; Views: 668; Downloads: 124
.pdf Full text (2,77 MB)

4.
Glasoslovni razvoj v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2003, original scientific article

Keywords: slovenščina, dialektologija, slovenskogoriško narečje, glasoslovje
Published: 10.07.2015; Views: 444; Downloads: 57
.pdf Full text (1017,77 KB)
This document has many files! More...

5.
Ceršaški govor
Mihaela Koletnik, 1999, original scientific article

Abstract: Zahodno slovenskogoriško narečje, kamor spada cešaški govor, uvrščamo v panonsko narečno skupino, Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje starih skrajšanih in kratkih novoakutiranih samoglasnikov, Zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in stalno dolge samoglasnike. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe.
Keywords: slovenščina, panonsko narečje, slovenskogoriško narečje, Ceršak
Published: 10.07.2015; Views: 270; Downloads: 21
URL Link to full text

6.
Besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2013, original scientific article

Abstract: V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).
Keywords: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas
Published: 21.12.2015; Views: 1227; Downloads: 38
URL Link to full text

7.
Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru
Mojca Vrčko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti Svete Trojice v Slovenskih goricah. Naslednja poglavja zajemajo glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti trojiškega govora, ki ga po slovenski dialektologiji uvrščamo v panonsko narečno skupino, v slovenskogoriško narečje, natančneje v vzhodno slovenskogoriško narečje. To podnarečje ohranja kolikostno nasprotje med dolgimi enoglasniki ali dvoglasniki kot nasledniki stalno dolgih in kratkimi samoglasniki kot nasledniki staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih. Slovenskogoriško narečje ne pozna tonemskega naglaševanja, izvedena pa sta bila oba splošnoslovenska naglasna premika. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetih pričevanj dveh informatork iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Zbrano gradivo smo tudi s pomočjo strokovne literature natančno obdelali, zapisano pa je v fonetični obliki. Zajete so stare besede, tudi takšne, ki iz besedja izginjajo, ker se določeno orodje ali stroji ne uporabljajo več, nekatere besede pa se ohranjajo tudi v sedanjem času, saj so v splošni rabi, v vsakdanjem govoru. Slovarček obsega 321 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis narečne besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Kar se tiče izvora besed, smo ugotovili, da je večina besed slovanskega izvora, saj je največ besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ besed iz nemškega jezika, se pravi germanizmov. Vzrok, da je v tem govoru toliko germanizmov je verjetno bližina nemško govorečega prebivalstva (Avstrija) in zgodovinski vzroki. Narečno gradivo smo zbrali s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Imeli smo 2 informatorki: Marijo Klobasa in Olgo Močnik – obe iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Ta kraj je za razliko od nekoč, danes vedno bolj urbaniziran, to pa pomeni, da tudi narečno izrazje počasi izginja. V diplomski nalogi smo ga uspeli zbrati, preden popolnoma utone v pozabo.
Keywords: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, trojiški govor, poljedelsko izrazje
Published: 01.06.2016; Views: 590; Downloads: 55
.pdf Full text (1,01 MB)

8.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORU
Ines Vidonja, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3). V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Published: 13.06.2016; Views: 474; Downloads: 55
.pdf Full text (2,10 MB)

9.
Oblikoslovje v panonski narečni skupini
Zinka Zorko, 2010, original scientific article

Abstract: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Keywords: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Published: 05.02.2018; Views: 287; Downloads: 204
.pdf Full text (305,04 KB)
This document has many files! More...

10.
Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica