| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 308
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Slovenski znakovni jezik in njegova uporaba na javnem radiotelevizijskem servisu v sloveniji (rtv slo)
Laura Horvat, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si.
Keywords: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis
Published: 18.10.2021; Views: 15; Downloads: 5
.pdf Full text (1,25 MB)

2.
Tehnostres med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji
Verica Projkov, 2021, master's thesis

Abstract: Novonastala situacija s pandemijo COVID-19 je prinesla številne prilagoditve na delovnih mestih. Veliko število ljudi je bilo na neki način prisiljeno pričeti delati od doma, kar je posledično privedlo do povečane ravni stresa. Prav tako je delo od doma zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, za katero so zaposleni bolj ali manj usposobljeni. Višja kot je stopnja (tehno)stresa, večje so možnosti za pojavo nezaželenih oz. negativnih učinkov. Med poklice, ki pri svojem delu najbolj pogosto uporabljajo IKT, sodijo zaposleni v računovodstvu, marketingu, menedžmentu, arhitekti, dizajnerji ipd. Tej skupini so se pridružili tudi zaposleni v šolstvu, saj je izobraževanje v času pandemije COVID-19 prešlo v izobraževanje na daljavo. Pri tem so učitelji morali prilagoditi svoj način poučevanja, ki je zajel uporabo IKT. Glede na to, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni, predvidevamo, da so v koronačasu doživeli tehnostres v večji ali manjši meri. Simptome, povzročitelje in inhibitorje ter načine za spopadanje s tehnostresom in stresom smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Prikazana je tudi uporaba IKT v izobraževanju ter njene komponente in oblike učenja z njeno uporabo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je tehnostres vplival na osnovnošolske učitelje v Sloveniji. Še posebej nas je zanimalo, kako je povečana uporaba IKT vplivala na slovenske osnovnošolske učitelje v času pandemije koronavirusa. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da starost vpliva na raven tehnostresa, in sicer so starejši učitelji bolj izpostavljeni tehnostresom kot mlajši. Kar se tiče povzročiteljev tehnostresa, pa smo ugotovili, da sta tehnokompleksnost in tehnopreobremenjenost glavna povzročitelja tehnostresa pri starejših učiteljih. Glede stopnje poučevanja smo spoznali, da je tehnokompleksnost glavni razlog za tehnostres pri zaposlenih v šolski svetovalni službi. Ne nazadnje pa smo ugotovili, da so starejši učitelji in učitelji razrednega pouka doživeli višjo raven tehnostresa v času pandemije.
Keywords: stres, tehnostres, IKT, slovenski osnovnošolski učitelji, izobraževanje na daljavo
Published: 23.07.2021; Views: 181; Downloads: 44
.pdf Full text (1,68 MB)

3.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji
Matjaž Berkopec, 2021, master's thesis

Abstract: Policijska služba deluje kot javni državni aparat in zagotavlja varnost vseh prebivalcev Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem in ustavnopravne vrednote, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine. Policijska služba je specifično delo z ljudmi in za ljudi. To delo se ne more opravljati rutinsko, zgolj tehnično, temveč so v policijsko službo vključene tudi čustvene, psihične in duhovne komponente udeležencev nekega dogodka, situacije, kjer je prisotna policija. Strokovnjaki poudarjajo, da se operativno delo policistov uvršča med najbolj stresna in psihično obremenjena dela. Razumeti moramo, da policijski operativec običajno prvi pride na prizorišče nekega dogodka, zato je prvi deležen travmatičnih situacij udeležencev dogodka. Deluje kot strelovod. Vse travme se usmerijo nanj. To lahko na operativcu pusti določene posledice, ki se kažejo tako s psihološkimi travmami, psihosomatskimi boleznimi, kakor z notranjo stisko. V policiji zato deluje psihosocialna pomoč policistom. Iz literature izhaja, da obstaja neupravičena stigma v družbi, da je psihosocialna pomoč nekaj slabega. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da uvedba verske duhovne oskrbe v policiji ne predstavlja kršitve ustavnega načela ločitve verskih skupnosti in države. V magistrskem delu je bila izvedena anketa o mnenju policistk in policistov glede uvedbe verske duhove oskrbe. Vprašanja so se nanašala tudi na iskanje pomoči pri psihologu, policijskem zaupniku in koordinatorju verske duhovne oskrbe – policijskem vikarju. Ugotovljeno je bilo, da 92 % anketirancev meni, da so seznanjeni z možnostjo verske duhovne oskrbe v slovenski policiji, ter da je večina anketirancev (72,5 %) seznanjena s tem, kako priti v stik s policijskim vikarjem. Iz rezultatov izhaja, da verska oskrba policistom ne predstavlja psihološke pomoči. Zelo uspešna je lahko pri obvladovanju čustev, posttravmatskih psihosomatskih bolezni in vsemu, kar tem sledi, odpove pa lahko na intimnem notranjem področju, ki ga je moč označiti z izrazom, ki ga antropološka znanost ne zavrača, in to je vest.
Keywords: magistrska dela, policija, policijski vikar, verska duhovna oskrba, koordinator duhovne oskrbe v slovenski policiji
Published: 08.06.2021; Views: 142; Downloads: 25
.pdf Full text (2,04 MB)

4.
Pogled slovenskih in hrvaških učiteljev ter vzgojiteljev na devetletno osnovno šolo
Maša Pleh, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava devetletno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji ter izvajanje kurikularne reforme na Hrvaškem, katere del je tudi uvedba devetletnega obveznega izobraževanja. Zaradi bližine Slovenije in Hrvaške ter skupne zgodovine držav so nas zanimale razlike in podobnosti med strokovnimi mnenji glede devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. S pomočjo kvalitativne metode, z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, smo tako med hrvaškimi kot med slovenskimi vzgojitelji in učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja izvedli raziskavo o mnenjih in konkretnih izkušnjah z devetletnim osnovnošolskim izobraževanjem ter v zvezi z zgodnjim vstopom otrok v osnovno šolo. Zaradi vsebinsko različnih vprašalnikov smo naredili analizo izjav vsake ciljne skupine posebej, ostalo besedilo pa smo transkribirali, določili kodirne enote, posameznim enotam pripisali podobne pojme in jih osno kodirali. Želeli smo tudi preveriti, kakšno je mnenje strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja ter pedagoških delavcev o devetletni osnovni šoli skoraj dvajset let po njeni uvedbi v naši državi. Večina respondentk je med devetletno in osemletno osnovno šolo izbrala slednjo. Pokazal se je večinsko pozitiven odnos do izbirnih predmetov in nivojskega pouka, medtem ko je bila polovica respondentk naklonjena opisnemu ocenjevanju. Tudi glede idealne starosti otrok za vstop v šolo so mnenja intervjuvank deljena, a je po statističnih podatkih v Sloveniji vse več odlogov vpisa otrok v osnovno šolo. Velika večina vseh respondentk se strinja, da je kurikularna reforma v njihovi državi potrebna. V Sloveniji se pojavljajo predvsem težnje po reformi devetletne osnovne šole, saj ta ni izpolnila pričakovanj, na Hrvaškem pa je prisotna predvsem želja po modernejšem kurikulumu, ki bi se približal evropskim standardom.
Keywords: devetletka, kurikularna reforma, hrvaški šolski sistem, slovenski šolski sistem
Published: 02.03.2021; Views: 418; Downloads: 40
.pdf Full text (1002,11 KB)

5.
Glasbena spremljava koreografije Na povorko pri Folklorni skupini Kamnik
Blaž Guzej, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo zajema pregled slovenskega glasbenega in plesnega izročila, pomemben del pa predstavlja analiza glasbene spremljave koreografije Na povorko. Godci in plesalci so imeli v ljudskem življenju pomembno vlogo, saj sta bila tako ples kot glasba prisotna pri različnih priložnostih. Brez glasbene spremljave se je redko plesalo, brez plesalcev pa je bila potreba po glasbi in godcih manjša. Tako je medsebojna povezanost glasbe in plesa v folklornih skupinah občutna še danes.
Keywords: slovenski ljudski godci, slovenski ljudski ples, glasbena spremljava, plesne melodije, godčevska skupina, Folklorna skupina Kamnik, Na povorko
Published: 18.02.2021; Views: 221; Downloads: 22
.pdf Full text (1,45 MB)

6.
Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodaji
Tina Koprivnik, 2021, master's thesis

Abstract: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Keywords: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Published: 04.02.2021; Views: 281; Downloads: 87
.pdf Full text (1,62 MB)

7.
Vpliv angleščine na izbrane slovenske spletne medije
Ines Držaj, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na raziskavi jezika izbranih slovenskih spletnih medijev, ki se v zadnjem desetletju zaradi razvoja interneta silovito množijo. Internet je močno zabrisal meje med kulturami različnih držav, zato je bil cilj poizvedeti, na katerih področjih in na kakšen način se ameriška kultura odraža v slovenskih spletnih medijih. Zaradi ogromnega števila spletnih medijev je med njimi velika tekmovalnost, zato novinarji uporabljajo različne trike, ki bralce še bolj pritegnejo. Članki so pogosto napisani v naglici, večinoma pa se daje poudarek zgolj vsebini napisanega. Pod drobnogled so bili vzeti priljubljeni slovenski spletni mediji 24 ur, Cosmopolitan, Delo, Dnevnik, Dolenjski list, RTV Slo, Siol.net, Slovenske novice, Zadovoljna si, Žurnal in Večer. Pozornost je bila usmerjena na jezik, ki je glavno orodje sporočanja, zato so bili članki omenjenih medijev sprva slovnično in pravopisno analizirani. Še večja pozornost je bila namenjena vdoru angleških prvin v slovenske spletne medije, saj ima dandanes angleščina na spletu in na splošno v svetu izrazito prevlado in jo več kot upravičeno označujemo za linguo franco. Na vsakem koraku je moč zaslediti veliko število angleških tujk, izposojenk in kalkov, ki jasno kažejo na izrazit vpliv ameriške kulture. Treba je poudariti tudi vpliv angleščine na pravopis in skladnjo ter nekaj besed nameniti še družbenokulturnim vplivom. Posledično je to pripeljalo do sprememb v slovenskem jeziku, zato je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali je v slovenskih spletnih medijih nepotrebnega prevzemanja iz angleščine preveč, zaradi česar so lahko posamezni članki že na meji razumljivega slovenskemu bralcu. Želja po čim večjem zaslužku je skrb za jezikovno pravilnost prispevkov in s tem tudi lektorje potisnila na stranski tir. Nič presenetljivega ni, da je slovenščina začela postopoma izgubljati besedje, saj smo ga nadomestili z angleško terminologijo, zato je pomembno poglavje posvečeno tudi vprašanju ogroženosti slovenščine. Na koncu je bila izvedena še krajša anketa, katere namen je bil preveriti, ali Slovenci razumejo vsebino prebranega kljub prisotnosti prvin angleškega jezika, in poizvedeti o izkušnjah anketiranih z vdorom angleščine v slovenske spletne medije ter pogledih nanj.
Keywords: magistrska dela, slovenski spletni mediji, slovenščina in pravopisna pravilnost, vpliv angleščine, ogroženost slovenščine, lektorji
Published: 03.02.2021; Views: 183; Downloads: 0

8.
Vzdržen sistem financiranja zdravstva
Matic Hren, 2020, master's thesis

Abstract: Sodobni zdravstveni sistemi se soočajo s številnimi izzivi, ki med drugim ogrožajo dolgoročno vzdržnost njihovega financiranja. Slovenski zdravstveni sistem pri tem ni nobena izjema. Magistrskega dela smo se lotili z osrednjim namenom ugotavljanja ključnih slabosti financiranja slovenskega zdravstva. Poiskali smo razloge za njihov obstoj in ugotovili, na kakšen način bi se dolgoročna fiskalna vzdržnost slovenskega zdravstva lahko izboljšala. Za celovito obravnavo problema smo postavili teoretične okvirje, ki se navezujejo na zdravstveno varstvo in zdravstveni sistem. Vključili smo tudi izzive vzdržnosti, s katerimi se v sodobni družbi srečujejo zdravstveni sistemi. Poudarili smo pomen centralizacije in decentralizacije zdravstvenih sistemov. Ker se zdravstveni sistemi skozi zgodovino na podlagi reform razvijajo, smo pojasnili tudi štiri teoretično čiste oblike modelov zdravstva. Primerjali smo zdravstvene sisteme štirih evropskih držav, in sicer Slovenije, Avstrije, Nemčije ter Švedske. Opisali smo njihovo ureditev in organizacijo ter sisteme financiranja, s fokusom na zdravstvenih virih in zdravstvenih izdatkih. Navedli smo tudi največje izzive in aktualne reforme izbranih zdravstvenih sistemov. Tako smo dobili celovit pregled in izhodišča za preverjanje naših hipotez. Ugotovili smo, da se, v skladu z globalnim trendom, vse štiri opazovane države srečujejo s problematiko staranja prebivalstva, zato so primorane povečevati zdravstvene izdatke, kar je za prebivalce Slovenije še posebej obremenjujoče. Vzdržnost slovenskega zdravstva je med drugim slabša zaradi strukture virov financiranja. Prav tako smo potrdili, da je slovenska zakonodaja, ki ureja dolgotrajno oskrbo, neurejena in pomanjkljiva, hkrati pa je pri nas dolgotrajni oskrbi namenjenih bistveno manj zdravstvenih izdatkov kot v ostalih državah. Rešitve za vzpostavitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti slovenskega zdravstva smo poiskali v izbranih državah in njihovih aktualnih reformah. Čeprav se posamezni zdravstveni sistemi in njihovi mehanizmi delovanja med seboj razlikujejo, se jih dandanes veliko srečuje s podobno problematiko. Vsekakor je primere dobre prakse smiselno poiskati tudi izven meja domačega zdravstva. Nekatere tuje politike financiranja zdravstva se lahko, sicer prilagojene specifikam slovenskega zdravstvenega sistema, zagotovo prenesejo tudi na domača tla.
Keywords: zdravstveni sistem, financiranje zdravstva, zdravstveni izdatki, izzivi zdravstvenih sistemov, slovenski zdravstveni sistem, dolgoročna vzdržnost, financiranje
Published: 10.12.2020; Views: 317; Downloads: 85
.pdf Full text (1,27 MB)

9.
Gradniki bralne pismenosti
2020

Abstract: Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli. Posamezni gradnik se razvija kod del celote, vsi gradniki so povezani s cilji vseh predmetov/področij, razvijajo se procesno. Pomembno je, da se gradniki razvijajo integrirano in v skladu z zmožnostjo otrok, učencev in dijakov glede na njihov razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Izhodišča se navezujejo na vseh devet gradnikov bralne pismenosti: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano, kritično branje.
Keywords: gradniki bralne pismenosti, pismenost, slovenski jezik, metode, medpredmetno povezovanje
Published: 10.11.2020; Views: 306; Downloads: 93
URL Link to file

10.
Odzivi medijskih podjetij na izzive novih medijev in digitalne distribucije
Mitja Rupnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo analizirali, kako so izbrana slovenska uveljavljena medijska podjetja, ki so v preteklosti distribuirala vsebino izključno preko klasičnega radia, klasične televizije ali tiskanih medijev, prilagodila distribucijo svojih vsebin glede na sposobnosti in priložnosti novih medijev, kot so družbena omrežja in spletni portali. Zaradi dinamičnosti medijskega področja smo v teoretičnem delu naloge izpostavili trenutno uporabo družbenih omrežij v Sloveniji, prednosti in slabosti novih medijev ter najbolj obiskane spletne strani v Sloveniji. Ugotovili smo, da sta med družbenimi omrežji bila najpogosteje uporabljena Facebook in Instagram, v kontekstu digitalne distribucije zvočnih in podkast vsebin pa družbeno omrežje SoundCloud.
Keywords: novi mediji, digitalna distribucija, družbeno omrežje, slovenski mediji
Published: 03.11.2020; Views: 175; Downloads: 24
.pdf Full text (728,24 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica