| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 330
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv cestne infrastrukture na izbiro destinacije
Nina Gyergyek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Turizem, transport in potovanja so pojmi, stari kot človeštvo. Njihovo medsebojno vplivanje in vpliv na ljudi je privedlo do tega, da se nenehno spreminjajo in izboljšujejo. Dandanes je to nekaj samoumevnega in vsakdanjega, brez katerih si večina ne predstavlja življenja. V diplomskem delu obravnavamo turizem in transport ter njihovo medsebojno povezanost. Ker je transport vse bolj pomemben in vsakodnevno nujen, ga predstavljamo skozi različne medije, pri tem pa se bolj osredotočamo na cestni transport in njegovo infrastrukturo. Na temo cestnega transporta in turizma smo se tudi bolj poglobili o njegovem stanju v Sloveniji. S pomočjo spletnega vprašalnika smo izdelali analizo o najbolj priljubljenem transportnemu sredstvu in o vplivu cestne infrastrukture na izbiro destinacije v očeh odjemalca.
Keywords: turizem, slovenski turizem, cestni transport, cestna infrastruktura
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 116; Downloads: 16
.pdf Full text (1,83 MB)

2.
Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna : doktorska disertacija
David Hazemali, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Ta doktorska disertacija je vojnozgodovinsko-migracijska študija o vplivu prve svetovne vojne na slovensko-ameriško skupnost v ZDA kot celoto na eni strani ter na ameriški mesti Cleveland (Ohio) in Ely (Minnesota) in tamkajšnji slovensko-ameriški mestni skupnosti na drugi, s posebnim poudarkom na vojakih slovenskega porekla v ameriških oboroženih silah. Prva svetovna vojna je na ameriških tleh videla neupoštevanje državljanskih svoboščin s strani številnih ameriških vladnih organov in precejšnjega dela ameriške družbe, kar so na svoji koži občutile še zlasti priseljenske etnične skupnosti iz držav, s katerimi so bile ZDA v vojni, tudi slovensko-ameriška. Slovencem in posameznikom drugih priseljenskih etničnih skupnosti iz podonavske monarhije, ki še niso pridobili ameriškega državljanstva, je bila po ameriški vojni napovedi Avstro-Ogrski 7. decembra 1917 dodeljena oznaka sovražni tujci, kar je ključno vplivalo na njihovo doživljanje vojne na 'domači fronti'. Ameriško mesto Cleveland je bilo v času prve svetovne vojne za Trstom največje 'slovensko' mesto glede na število prebivalcev s slovenskim občevalnim oziroma maternim jezikom, medtem ko je bil Ely ameriško mesto z največjim deležem slovenskega prebivalstva po maternem jeziku glede na uradne ameriške statistike. Vse sfere družbenega delovanja v Clevelandu je v vojnih mesecih vodil Županov svetovalni vojni svet (ŽSVS), v Elyju pa Svet za obrambo (SO). Ti organi so z odbori in pododbori posegli v življenja ljudi in sčasoma je večina mestnega prebivalstva postala tako ali drugače udeleženka v ameriškem vojnem naporu. Ob ameriškem vstopu v prvo svetovno vojno je bil Louis (Alojzij) John Pirc s strani clevelandske mestne vojne uprave kot edini slovenski Američan imenovan v Generalni odbor ŽSVS. Ta podatek priča o spoštovanju, ki ga je Pirc moral biti deležen s strani takratnega mestnega političnega vrha, saj je bil ne le naturalizirani Američan, ki jih je bila v odboru zgolj peščica, ampak je povrh vsega prihajal iz države, s katero so ZDA takrat prekinile diplomatske stike, nekaj mesecev kasneje pa se tudi znašle v vojni. Ugotovljeno je bilo, da so Clevelandčani in Elyjčani odhajali v ameriške oborožene sile skozi različne kanale, kar priča o do takrat nepredstavljivih razsežnostih in kompleksnosti nabora. Slovensko-ameriški skupnosti v Clevelandu in Elyju sta nabor doživljali različno. Vojaki slovenskega porekla so služili v različnih enotah ameriških oboroženih sil. Ameriške ekspedicijske sile (AES) so kljub svojim skromnim začetkom do srede leta 1918 postale močna kopenska sila. V njihovi sestavi se je bojeval tudi Frank (Franc) Lozar (Ložar), naturalizirani Američan slovenskega porekla iz Elyja. Zaradi svoje požrtvovalnosti na bojišču, kjer je pustil svoje življenje, je bil proglašen za vojnega heroja. Služenje vojaškega roka kakor tudi ukrepi ameriške vojne administracije so izdatno pospešili proces naturalizacije slovenskih priseljencev. AES so predstavljale sploh prvi pomembnejši prikaz vojaške moči ZDA v Evropi. Njihov prihod na 'staro celino' je po velikosti popolnoma zasenčil vse prejšnje vojaške operacije ZDA. Leta 1918 so se na zahodni fronti prve svetovne vojne v spopadu srečali vojaki slovenskega porekla, ki so služili v oboroženih silah podonavske monarhije na eni ter v ameriških ekspedicijskih silah na drugi strani. Ugotovljeni 'ognjeni' stik vojakov slovenskega porekla, Martina Viltužnika na eni ter Maksa Javorčana na drugi vojskujoči si strani, velja za prvi potrjen primer tovrstnega stika. Slovensko-ameriški bratski podporni organizaciji Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) in Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ) sta v vojnih mesecih vzpostavili za svoje člane lastni vojno-zavarovalni politiki, ki sta obstajali vzporedno z ameriško zvezno vojno-zavarovalno zakonodajo.
Keywords: slovenski Američani, Združene države Amerike, prva svetovna vojna, Cleveland (Ohio), Ely (Minnesota), ameriške ekspedicijske sile
Published in DKUM: 04.01.2024; Views: 200; Downloads: 41
.pdf Full text (4,98 MB)

3.
O anšlusu pred anšlusom: vprašanje priključitve avstrije nemčiji v luči slovenskega tiska v dvajsetih letih : vprašanje priključitve Avstrije Nemčiji v luči slovenskega tiska v dvajsetih letih
Miha Arih, 2023, master's thesis

Abstract: Politični in finančni položaj Avstrije je bil v začetku dvajsetih let skrajno nezavidljiv. Država se je soočala z gospodarskimi in finančnimi težavami, socialnimi nemiri in splošno nestabilnostjo. Z določili Senžermenske pogodbe zapovedana prepoved priključitve Nemčiji je med avstrijskim prebivalstvom izzvala močno neodobravanje in nasprotovanje. Občutka, da mu je kratena pravica do samoodločbe, se avstrijski narod ni in ni mogel otresti. Kljub prepovedi in težkim pogojem pa se je priključitvena dejavnost neprestano odvijala. Vse od začetka dvajsetih let so v Avstriji obstajale in se kazale močne tendence po priključitvi, finančne težave pa so jih še stopnjevale. Grožnje po ukinitvi mednarodne finančne pomoči so v določeni meri sicer uspešno umirjale nazorno izkazovanje podpore anšlusu, a je ideja v glavah in srcih Avstrijcev tlela še naprej. Še več, Avstrijci so finančno situacijo nemalokrat izkoristili za grožnje z anšlusom in tako uspešno manipulirali z mednarodno skupnostjo. Medtem ko je bila v precejšnjem delu prve polovice dvajsetih let avstrijska politika do določene mere zadržana, pa se je v drugi polovici desetletja to korenito spremenilo. Glasovi uradnih avstrijskih političnih krogov so postajali vse glasnejši in odločnejši. Glede na število priključitvenih dejavnosti, v katerih so bili ti politiki ne zgolj zasebno, temveč tudi javno udeleženi, je moč sklepati, da se morebitnih posledic svojih dejanj več niso bali in so precej prosto izražali svoja stališča. Večji del politike je še vedno ostal dovolj zmeren, da je Avstrija uspešno ohranjala politične in gospodarske stike s sosedami in z drugimi državami, s tem pa v določeni meri pridobivala tudi na mednarodnem ugledu. Podporo anšlusu je vse bolj javno zagovarjala tudi nemška stran. Slednja je imela pri izražanju svojih stališč pogosto mnogo manj zadržkov kot avstrijska stran. Mednarodna skupnost je videnemu nasprotovala, a ni bila pripravljena zaustaviti zakonodajnih, političnih, religijskih, kulturnih in drugih prizadevanj za končno priključitev Avstrije Nemčiji. Dvajseta leta so bila tako za pripravo na anšlus ključna in so imeniten prikaz političnega teka na dolge proge.
Keywords: anšlus, priključitev, dvajseta leta, slovenski tisk, Avstrija
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 177; Downloads: 41
.pdf Full text (1,76 MB)

4.
Kulturnospecifični elementi v hrvaškem prevodu slovenskega romana Dušana Čatra Ata je spet pijan : magistrsko delo
Hana Černe, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko prevoda kulturnospecifičnih elementov, ki jih vsebuje roman Dušana Čatra Ata je spet pijan (2002). Med 187 kulturnospecifičnimi elementi je 169 frazemov in pregovorov ter 18 drugih kulturnospecifičnih izrazov. Roman v izvirniku smo primerjali s hrvaškim prevodom, da bi ugotovili, kakšni so prevedki kulturnospecifičnih elementov in katere strategije prevajanja je uporabila prevajalka Jagna Pogačnik. Največ frazemov, pregovorov in drugih kulturnospecifičnih izrazov je prevedenih na neposredni način s strategijo dobesednega prevoda, njihov pomen je prenešen tudi na posredni način s strategijo ekvivalence s parafraziranjem ali pa frazeme nadomeščajo frazemi z drugačnimi sestavinami. Primerjava hrvaškega prevoda z izvirnikom je pokazala, da skoraj ni sprememb oziroma da so te manjše (izpuščena sta samo ena besedna igra in en frazem, nekateri kulturnospecifični izrazi so v prevodu izpostavljeni s poševnim tiskom in pojasnjeni v opombah). Vzrok za to vidimo v sorodnosti slovenskega in hrvaškega jezika ter v kulturni povezanosti govorcev/bralcev.
Keywords: Književno prevajanje, slovenski in hrvaški jezik, kulturnospecifični elementi, strategije prevajanja, frazemi.
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 190; Downloads: 16
.pdf Full text (2,12 MB)

5.
Odnosi med zaposlenimi v slovenskih zaporih : magistrsko delo
Jošt Meško, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo odnose med zaposlenimi v slovenskih zaporih. V uvodnem delu magistrske naloge smo opravili pregled literature in postavili raziskovalna vprašanja o tem, kako zaporski delavci ocenjujejo odnose med zaposlenimi v zavodih za prestajanje kazni zapora in o ocenjevanju lastne usposobljenosti za delo ter potrebah po dodatnem izpopolnjevanju. V raziskovalnem delu, ki je temeljil na sekundarni analizi podatkov iz študije, (Hacin idr., 2022) smo uporabili faktorsko analizo, diskriminantno analizo in t-test za neodvisne vzorce. Ugotovitve kažejo, da se statistično pomembne razlike med pravosodnimi policisti in strokovnimi delavci kažejo samo na enajstih od oseminštiridesetih analiziranih trditev. Pri pravosodnih policistih so vrednosti višje pri naslednjih trditvah 1) Večina obsojencev, s katerimi imam opravka, meni, da jih zaposleni v zavodu obravnavajo pravično. 2) Večina obsojencev, s katerimi imam opravka, meni, da zaposleni v zavodu vedno upoštevajo zakone. 3) Vedno podprem sodelavca, ko je ta v sporu z obsojencem. 4) Pred obsojenci vedno podprem sodelavce. 5) Vedno podprem sodelavca, ko ta izreče sankcijo obsojencu (četudi se s sankcijo ne strinjam). 6) Mislim, da pravosodni policisti hitro priskočijo na pomoč sodelavcu, če jo ta potrebuje. Glede potreb po usposabljanju za boljše opravljanje dela ugotavljamo, da so ocene lastne kompetentnosti visoke. Kljub temu pa zaporski delavci želijo več usposabljanj za izboljšanje komunikacijskih veščin, telesno pripravljenost za opravljanje dela, psihologijo, tuje jezike in številne druge veščine. V zaključnem delu magistrske naloge razpravljamo o pomenu rezultatov v primerjavi z drugimi študijami in pomenu raziskave za prakso.
Keywords: slovenski zapori, zaporski delavci, odnosi, magistrska dela
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 228; Downloads: 20
.pdf Full text (1,08 MB)

6.
Športni turizem: ogled nogometnih stadionov
Anja Marovt, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Danes lahko opazimo porast obsega športnega turizma, ki zajema več različnih segmentov. Podrobneje smo se dotaknili nostalgičnega športnega turizma in turizma na nogometnih stadionih. Kot primer dobre prakse smo predstavili tri britanske nogometne stadione, v Sloveniji pa smo izbrali tri potencialne nogometne stadione za ponujanje tovrstnih storitev.
Keywords: športni turizem, ogledi nogometnih stadionov, turizem na nogometnih stadionih, britanski nogometni stadioni, slovenski nogometni stadioni
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 219; Downloads: 30
.pdf Full text (1,60 MB)

7.
Pravopisne napake v e-obvestilih naključno izbranih vrtcev : diplomsko delo
Simon Knuplež, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili načine in oblike komuniciranja, vrste besedil ter opisali vlogo vrtca, ki jo ima pri komunikaciji s starši. Najprej smo predstavili, kaj sama komunikacija sploh je ter sam pomen komunikacije. V nadaljevanju smo predstavili vrste besedil ter se osredotočili na vlogo vrtca pri komunikaciji preko obvestil in poiskali ter izpostavili pravopisne napake v besedilih iz spleta. V empiričnem delu smo se osredotočili na preverjanje pravopisnih napak v spletnih obvestilih naključno izbranih vrtcev. Namen diplomskega dela je preveriti, ali izbrani vrtci pri objavljanju obvestil na spletu upoštevajo pravila slovenskega pravopisa. Raziskovalna vprašanja se nanašajo na preverjanje pravopisne ustreznosti izbranih napisanih obvestil in najpogostejše pravopisne napake v njih. Metodologija vključuje uporabo pregledne študije virov v teoretičnem delu ter opisne metode za predstavitev ključnih ugotovitev in spoznanj. Obvestila smo preučevali z metodo analize in medsebojno primerjavo. Ugotovili smo, da se je največ napak v besedilih pojavljajo pri rabi ločil, kot so pika in vejica, ter pri zapisu datumov in časa. V luči teh ugotovitev smo v zaključku diplomske naloge podali priporočila za vrtce, da kot ustanove, ki posredujejo znanja otrokom, poskrbijo za pravilno opismenjevanje zaposlenih in jih poučijo oz. obnovijo njihovo znanje o jezikovno pravilnem pisanju obvestil (in drugih besedil).
Keywords: komunikacija, obvestilo, starši, vrtec, besedilne vrste, slovenski pravopis
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 256; Downloads: 29
.pdf Full text (1,50 MB)

8.
Primerjava oblike in vsebine temeljnih računovodskih izkazov po Slovenskih računovodskih standardih in Mednarodnih standardih računovodskega poročanja
Nina Novak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem podrobneje analizirala obliko in vsebino računovodskih izkazov po Slovenskih računovodskih standardih in po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Opredelila sem tudi obliko in vsebino računovodskih izkazov, ki jih določata Uredba 2013/34/EU in Zakon o gospodarskih družbah ter kakšna mora biti oblika računovodskih izkazov v letnih in zaključnih poročilih, ki se oddajo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Pri praktičnem delu diplomske naloge sem izbrala 50 slovenskih podjetij, ki za sestavljanje svojih računovodskih izkazov uporabljajo Slovenske računovodske standarde, in 25 slovenskih podjetij, ki za sestavljanje računovodskih izkazov uporabljajo Mednarodne standarde računovodskega poročanja. Pri analizi izkazov teh podjetij sem ugotavljala, kakšne so razlike in podobnosti pri posameznih izkazih. Analizirala sem razlike pri poimenovanju izkazov in posameznih postavk, katero različico izkaza poslovnega izida in denarnih tokov uporabljajo podjetja ter vrstni red postavk v izkazih in njihovo označevanje. Primerjavo sem delala tako med podjetji, ki uporabljajo enake standarde, kot tudi med podjetji, ki uporabljajo različne računovodske standarde. Predpostavljala sem, da podjetja, ki uporabljajo Mednarodne računovodske standarde poročanja, kjer oblika računovodskih izkazov ni točno določena, ravnajo v veliki meri po Slovenskih računovodskih standardih. Vzrok za to je potrebna oddaja računovodskih izkazov Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kjer je določena shema za sestavo teh izkazov. Podjetja, ki uporabljajo MSRP, se približajo obliki in vsebini določeni v SRS, da jim ni potrebno spreminjati celotnih izkazov zaradi predložitve poročil na AJPES. Uresničila se je tudi predpostavka, da so vsi izkazi podjetij v vzorcu pripravljeni v skladu z ustreznimi računovodskimi standardi.
Keywords: Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, temeljni računovodski izkazi, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov .
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 398; Downloads: 75
.pdf Full text (2,83 MB)

9.
10.
Problematika odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Monika Martinc, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Odvisnost od prepovedanih drog je pereč problem današnje družbe, saj ima številne negativne učinke, tako na posameznika, ki je odvisen od prepovedanih drog, kot tudi na ostale ljudi. Prepovedane droge pa so v tesni povezavi s kriminaliteto in posledično tudi z zapori, kjer je velik delež oseb s težavami zaradi uporabe prepovedanih drog. V zaključnem delu predstavljamo problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih, predvsem izzive, s katerimi se soočajo odvisniki in uporabniki prepovedanih drog in posledično tudi ostale zaprte osebe. Izpostavljamo predvsem problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v slovenskih zaporih. Ugotovili smo, da so osebe, ki so odvisne od prepovedanih drog ali imajo težave zaradi uživanja prepovedanih drog, med prestajanjem kazni zapora izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem, nasilju in prepirom. Analiza števila odvisnikov oziroma oseb, ki imajo težave z uživanjem prepovedanih drog v slovenskih zaporih, v obdobju med letoma 2000 in 2021 je pokazala, da število le-teh narašča. Tako se v slovenskih zaporih povečuje tudi število zaprtih oseb na substitucijski terapiji. Analiza količine najdene prepovedane droge v slovenskih zaporih, pa nakazuje, da se le-ta v obdobju od leta 2000 do 2021 spreminja, saj se leta 2013 začnejo pojavljati večje količine sintetičnih drog.
Keywords: prepovedane droge, odvisnost, slovenski zapori, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 336; Downloads: 85
.pdf Full text (912,01 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica