Search the digital library catalog

Abstract: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Keywords: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 37
Full text (23,09 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Doktorska disertacija obravnava in vrednoti mesto rokopisnih pridig pomembnega narodnega buditelja Jožefa Muršca v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Osredotoča se na literarno tradicijo v vzhodnoslovenskem prostoru, kjer se je razvijala posebna vzhodnoštajerska pokrajinska različica slovenskega knjižnega jezika. V teoretičnem delu se avtorica ob doslej znanih biografskih podatkih še posebej posveča Murščevemu pogledu na slovenski jezik in njegovemu delu na slovničarskem področju, ki pokaže, kako so Vzhodnoštajerci sprejemali skupno slovensko knjižno normo sredi 19. stoletja. Nato je podan podroben pregled doslej znanega slovstva na vzhodnoštajerskem območju, ki so mu dodana tudi manj znana ali spregledana rokopisna besedila. Podrobnejša obravnava jezikovno-kulturnih razmer v prvi polovici 19. stoletja se ne osredotoča toliko na delovanje Petra Dajnka, temveč prikazuje jezikovno neenotnost ali enotnost znotraj istih generacij vidnejših vzhodnoštajerskih piscev. Jožef Muršec je pripadal generaciji mladih duhovnikov, ki se zaradi svojega družbenega stanu ni mogla v polnosti vključiti v romantična malomeščanska gibanja, kot sta bila ilirizem in panslavizem. Njegova in še posebej mlajša generacija je vidno simpatizirala s temi gibanji, khrati pa bila kritična do Dajnkovega utilitaristično zasnovanega knjižnojezikovnega programa. Disertacija v osrednjem empiričnem delu poskuša na podlagi celotne jezikovne analize umestiti Murščeve zgodnje pridige v vzhodnoštajerski, nato pa v širši panonski (prekmurski in kajkavski) ter osrednjeslovenski (kranjski in koroški) jezikovni sistem. Temelja za vrednotenje besedil tako ne predstavlja več samo Dajnkova slovnica, temveč tudi ostale slovnice ter pretekla in sočasna literarna tradicija. Ravno na podlagi te tradicije lahko opazujemo jezikovno preobrazbo znotraj enega jezikovnega območja in kontinuiteto knjižnih pokrajinskih in/ali narečnih pokrajinskih jezikovnih prvin. Znotraj tega knjižnojezikovnega sistema je vnašanje točno določenih jezikovnih oblik iz drugih slovenskih etničnih pokrajin prepoznano kot jezikovna obogatitev in del standardizacijskega postopka. Jožef Muršec je v svojih rokopisnih pridigah ohranjal vzhodnoštajersko knjižnojezikovno tradicijo v skladu s svojim jezikovnim znanjem, ki si ga je pridobil kot študent Kolomana Kvasa v Gradcu in uporabnik Dajnkovih del.
Keywords: Jožef Muršec, slovenski jezik, zgodovina jezika, vzhodnoslovenski knjižni jezik, vzhodnoštajerski knjižni jezik, pridiga
Published in DKUM: 21.01.2020; Views: 2487; Downloads: 457
Full text (4,23 MB)

Abstract: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Keywords: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 2396; Downloads: 346
Full text (4,43 MB)

Abstract: V diplomskem delu je uvodoma raziskan razvoj šolstva in učbeniškega gradiva na Slovenskem v 19. stoletju. V ospredju je srednješolsko izobraževanje in gimnazijski učbeniki, opozorjeno pa je tudi na pripravljavce gimnazijskih beril. Med slednjimi je podrobneje predstavljen Fran Miklošič in njegova vloga pri pripravi slovenskih beril za višje razrede gimnazij. Izpostavljeno je njegovo zavzemanje za slovensko besedo v šolski praksi. Osrednji del diplomske naloge vsebuje analizo Miklošičevega Slovenskega berila za osmi gimnazijski razred (1865), prvega uradno potrjenega slovenskega gimnazijskega berila, ki kot novost prinaša literarnozgodovinski pregled slovenske književnosti. V tem delu je poudarjen pomen berila za spoznavanje razvoja slovenskega (knjižnega) jezika; narejena je jezikovna analiza Miklošičevega predgovora k berilu ter vsebinska primerjava tega berila, rabljenega v drugi polovici 19. stoletja, s sodobnimi gimnazijskimi berili. Ugotovljeno je, da je bilo Miklošičevo Slovensko berilo za osmi gimnazijalni razred (1865) za tedanje razmere že zelo sodobno. Natančno je prikazan razvoj slovenskega predknjižnega in knjižnega jezika, jezikovna podoba zajetih besedil pa je že precej posodobljena. V berilo so vključena besedila, ki so kot kanonska prisotna še v današnjih gimnazijskih berilih. Obravnavano berilo še danes omogoča spoznavanje razvojnih zakonitosti slovenskega (knjižnega) jezika.
Keywords: 19. stoletje, šolstvo na Slovenskem, učbeniško gradivo, pripravljavci beril, Fran Miklošič, gimnazijsko berilo, slovenski knjižni jezik
Published in DKUM: 01.06.2016; Views: 1518; Downloads: 193
Full text (3,24 MB)

Abstract: The analysis focuses on the realization of the contemporary dialectal speech of North-Eastern Slovenia in the film Petelinji zajtrk (Rooster's Breakfast, 2007), based on the literary work of the same name by Feri Lainšček (1999), which was written in Standard Literary Slovene. The article also discusses the issue of the translation of the dialect speech with intralingual/monolingual (in this case, Slovenian) subtitling in Standard Literary Slovene, for those who do not understand the dialect, and (at least in part) for the hard of hearing and the deaf.
Keywords: slovenščina, narečja, slovenski filmi, avdiovizualni prevod, podnapisi, knjižni jezik, Slovene language, dialects, Slovene films, audiovisual translation, subtitles, standard Slovene
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2570; Downloads: 55
Link to full text