| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Poglavja o različicah slovenskega jezika
Marko Jesenšek, 2024

Abstract: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Keywords: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 37
.pdf Full text (23,09 MB)
This document has many files! More...

2.
Združitev Prekmurja in poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Marko Jesenšek, 2019, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Prekmurski katoliški pisci so v drugi polovici 19. stoletja postopoma sprejemali novoslovenščino, tj. skupni slovenski knjižni jezik, protestanti pa so vztrajali pri "starem slovenskem jeziku" do konca prve svetovne vojne in združitve Prekmurja z matičnim slovenskim ozemljem; jezikovno poenotenje so razumeli kot cerkveno-politično vprašanje, kot prevlado katolištva v prostoru med Muro in Rabo. Napačna jezikovna politika je v Prekmurju in Porabju otežila poenotenje slovenskega jezika - enotna knjižna norma se je uveljavljala postopoma, tudi še po letu 1919.
Keywords: zgodovina slovenščine, Prekmurje, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 5625; Downloads: 28
URL Link to full text

3.
Sprejemanje vzhodnoštajerske knjižnojezikovne norme v rokopisnih pridigah Jožefa Muršca
Nina Ditmajer, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava in vrednoti mesto rokopisnih pridig pomembnega narodnega buditelja Jožefa Muršca v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Osredotoča se na literarno tradicijo v vzhodnoslovenskem prostoru, kjer se je razvijala posebna vzhodnoštajerska pokrajinska različica slovenskega knjižnega jezika. V teoretičnem delu se avtorica ob doslej znanih biografskih podatkih še posebej posveča Murščevemu pogledu na slovenski jezik in njegovemu delu na slovničarskem področju, ki pokaže, kako so Vzhodnoštajerci sprejemali skupno slovensko knjižno normo sredi 19. stoletja. Nato je podan podroben pregled doslej znanega slovstva na vzhodnoštajerskem območju, ki so mu dodana tudi manj znana ali spregledana rokopisna besedila. Podrobnejša obravnava jezikovno-kulturnih razmer v prvi polovici 19. stoletja se ne osredotoča toliko na delovanje Petra Dajnka, temveč prikazuje jezikovno neenotnost ali enotnost znotraj istih generacij vidnejših vzhodnoštajerskih piscev. Jožef Muršec je pripadal generaciji mladih duhovnikov, ki se zaradi svojega družbenega stanu ni mogla v polnosti vključiti v romantična malomeščanska gibanja, kot sta bila ilirizem in panslavizem. Njegova in še posebej mlajša generacija je vidno simpatizirala s temi gibanji, khrati pa bila kritična do Dajnkovega utilitaristično zasnovanega knjižnojezikovnega programa. Disertacija v osrednjem empiričnem delu poskuša na podlagi celotne jezikovne analize umestiti Murščeve zgodnje pridige v vzhodnoštajerski, nato pa v širši panonski (prekmurski in kajkavski) ter osrednjeslovenski (kranjski in koroški) jezikovni sistem. Temelja za vrednotenje besedil tako ne predstavlja več samo Dajnkova slovnica, temveč tudi ostale slovnice ter pretekla in sočasna literarna tradicija. Ravno na podlagi te tradicije lahko opazujemo jezikovno preobrazbo znotraj enega jezikovnega območja in kontinuiteto knjižnih pokrajinskih in/ali narečnih pokrajinskih jezikovnih prvin. Znotraj tega knjižnojezikovnega sistema je vnašanje točno določenih jezikovnih oblik iz drugih slovenskih etničnih pokrajin prepoznano kot jezikovna obogatitev in del standardizacijskega postopka. Jožef Muršec je v svojih rokopisnih pridigah ohranjal vzhodnoštajersko knjižnojezikovno tradicijo v skladu s svojim jezikovnim znanjem, ki si ga je pridobil kot študent Kolomana Kvasa v Gradcu in uporabnik Dajnkovih del.
Keywords: Jožef Muršec, slovenski jezik, zgodovina jezika, vzhodnoslovenski knjižni jezik, vzhodnoštajerski knjižni jezik, pridiga
Published in DKUM: 21.01.2020; Views: 2487; Downloads: 457
.pdf Full text (4,23 MB)

4.
Raba narečja in knjižnega jezika pri predšolskih otrocih
Tadeja Kunej, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo, kakšna je raba narečja in knjižnega jezika v izbranem vrtcu na območju Prlekije. Preverili smo govor otrok, vzgojiteljice in študentke, kdaj in v katerih primerih uporabljajo narečje in kdaj knjižni jezik. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora, spodbujanje govora v vrtcu. Predstavili smo tudi jezik in značilnosti jezika, vlogo odraslega pri usvajanju jezika, materni jezik, slovenščino kot tuji ali drugi jezik in slovenski jezik. Predstavili smo jezikovne ravni, socialne zvrsti slovenskega jezika, knjižni in neknjižni jezik, rabo narečja in knjižnega jezika v vrtcu, slovenska narečja, vzroke za nastanek narečja, prav tako smo predstavili panonsko narečno skupino in izpostavili prleško narečje. Predstavili smo kurikulum za vrtce in področje jezik. V empiričnem delu smo z opazovalnim listom en mesec opazovali govor otrok, vzgojiteljice in študentke. Izvedeti smo hoteli, ali otroci uporabljajo narečje vedno, ali se vzgojiteljica trudi govoriti v knjižnem jeziku in ali študentka spodbuja otroke k rabi pravilnega knjižnega jezika. Staršem opazovanih otrok smo razdelili vprašalnike, saj smo želeli izvedeti, ali tudi oni vplivajo na govor otroka, ga spodbujajo pri govorjenju knjižnega jezika in kako ga spodbujajo.
Keywords: govor otrok, slovenski jezik, knjižni jezik, narečje, prleško narečje
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1707; Downloads: 366
.pdf Full text (1,35 MB)

5.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Keywords: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 2396; Downloads: 346
.pdf Full text (4,43 MB)

6.
Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013)
Petra Slivnikar, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013) je na jezikovni ravni obravnavana Erjavčeva pripoved Avguštin Ocepek. Osnovni namen je bil s pomočjo jezikovne analize ugotoviti, kako se je jezik v različnih izdajah spreminjal in prilagajal sočasni jezikovni normi. V teoretičnem delu je predstavljeno življenje in delo avtorja pripovedi, Frana Erjavca, ter razvoj slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, in sicer s posebnim ozirom na drugo polovico stoletja ter na pomembnejše jezikoslovce, ki so v tistem času oblikovali slovenski knjižni jezik. V empiričnem delu je podana analiza posameznih izdaj izbrane pripovedi na različnih jezikovnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, leksikalni in skladenjski). Ugotovljeno je, da prva in druga izdaja analiziranega besedila iz 19. stoletja na nekaterih mestih odstopata od sočasne jezikovne norme, preostali ponatisi pa so z njo usklajeni, kljub temu pa so v njih ohranjeni leksikalni arhaizmi. Ti se pojavijo tudi v odlomku v sodobnem srednješolskem berilu, a imajo dodatna pomenska pojasnila. S tem je besedilo v večji meri približano ciljni publiki.
Keywords: Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, slovenski knjižni jezik, 19. stoletje, normativnost jezika, jezikovna analiza
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1684; Downloads: 187
.pdf Full text (1,34 MB)

7.
MIKLOŠIČEVO BERILO ZA OSMI GIMNAZIJSKI RAZRED KOT OSNOVA ZA SPOZNAVANJE RAZVOJA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA
Tjaša Kordež, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je uvodoma raziskan razvoj šolstva in učbeniškega gradiva na Slovenskem v 19. stoletju. V ospredju je srednješolsko izobraževanje in gimnazijski učbeniki, opozorjeno pa je tudi na pripravljavce gimnazijskih beril. Med slednjimi je podrobneje predstavljen Fran Miklošič in njegova vloga pri pripravi slovenskih beril za višje razrede gimnazij. Izpostavljeno je njegovo zavzemanje za slovensko besedo v šolski praksi. Osrednji del diplomske naloge vsebuje analizo Miklošičevega Slovenskega berila za osmi gimnazijski razred (1865), prvega uradno potrjenega slovenskega gimnazijskega berila, ki kot novost prinaša literarnozgodovinski pregled slovenske književnosti. V tem delu je poudarjen pomen berila za spoznavanje razvoja slovenskega (knjižnega) jezika; narejena je jezikovna analiza Miklošičevega predgovora k berilu ter vsebinska primerjava tega berila, rabljenega v drugi polovici 19. stoletja, s sodobnimi gimnazijskimi berili. Ugotovljeno je, da je bilo Miklošičevo Slovensko berilo za osmi gimnazijalni razred (1865) za tedanje razmere že zelo sodobno. Natančno je prikazan razvoj slovenskega predknjižnega in knjižnega jezika, jezikovna podoba zajetih besedil pa je že precej posodobljena. V berilo so vključena besedila, ki so kot kanonska prisotna še v današnjih gimnazijskih berilih. Obravnavano berilo še danes omogoča spoznavanje razvojnih zakonitosti slovenskega (knjižnega) jezika.
Keywords: 19. stoletje, šolstvo na Slovenskem, učbeniško gradivo, pripravljavci beril, Fran Miklošič, gimnazijsko berilo, slovenski knjižni jezik
Published in DKUM: 01.06.2016; Views: 1518; Downloads: 193
.pdf Full text (3,24 MB)

8.
Deležniški in deležijski skladi na -č in -ši v slovenščini
Marko Jesenšek, 2006, original scientific article

Abstract: Deležniško in deležijsko izražanje z oblikami na -č in -ši je bilo v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku od 16. do 19. stoletja slabo izkoriščeno in skoraj pozabljeno, pod vplivom prekmurskega knjižnega jezika in po vzgledu stare cerkvene slovanščine pa je v 19. stoletju ponovno oživelo. Oblike na -č in -ši so v enotnem slovenskem knjižnem jeziku druge polovice 19. stoletja postale modne in izrazito knjižne, konec stoletja pa so se z nastopom slovenskih modernistov ponovno umaknile na jezikovno obrobje, kjer so se obdržale v znanstvenem in tudi publicističnem jeziku kot učinkovit skladenjski strnjevalec in sredstvo za hierarhizacijo dejanj.
Keywords: slovenščina, slovenska slovnica, deležniki, deležja, zgodovina jezika, stara cerkvena slovanščina, slovenski knjižni jezik, skladenjsko strnjanje
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1692; Downloads: 137
.pdf Full text (167,75 KB)
This document has many files! More...

9.
Intralingual subtitling of the Slovene dialectal film Petelinji zajtrk (Rooster's breakfast)
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, 2012, original scientific article

Abstract: The analysis focuses on the realization of the contemporary dialectal speech of North-Eastern Slovenia in the film Petelinji zajtrk (Rooster's Breakfast, 2007), based on the literary work of the same name by Feri Lainšček (1999), which was written in Standard Literary Slovene. The article also discusses the issue of the translation of the dialect speech with intralingual/monolingual (in this case, Slovenian) subtitling in Standard Literary Slovene, for those who do not understand the dialect, and (at least in part) for the hard of hearing and the deaf.
Keywords: slovenščina, narečja, slovenski filmi, avdiovizualni prevod, podnapisi, knjižni jezik, Slovene language, dialects, Slovene films, audiovisual translation, subtitles, standard Slovene
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2570; Downloads: 55
URL Link to full text

10.
Gradivo za učenje in poučevanje oblikoslovja slovenskega jezika
Lina Paulič Zupanc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno ter opredeljeno gradivo za učenje in poučevanje oblikoslovja slovenskega jezika. Zajete so različne vrste obstoječega in dosegljivega gradiva: priročniki, učbeniki, delovni zvezki, vadnice, zbirke vaj, slovnice in drugo. Zbrano gradivo je razdeljeno glede na stopnje izobraževanja, torej kateri stopnji izobraževanja je posamezno gradivo namenjeno oziroma na kateri stopnji izobraževanja se uporablja. Obdelana gradiva so razdeljena v tri sklope: v prvem sklopu – Osnovna šola – je predstavljenih osemnajst gradiv, v drugem sklopu – Srednja šola (strokovni, poklicno-tehniški in gimnazijski programi) – štiriindvajset gradiv in v tretjem sklopu – Študij – sedem gradiv. Posamezna gradiva so predstavljena tako, da je na začetku podana slika naslovne strani, pod katero je naveden celoten zapis o gradivu (avtor, naslov, leto izdaje, založba, kraj izdaje). Nato sledita predstavitev in interpretacija gradiva. Predstavitev podaja najprej informacije o obsegu obravnave oblikoslovja v posameznem gradivu z zapisom strani, na katerih najdemo poglavje o oblikoslovju ali oblikoslovni del gradiva. Za tem je predstavljen način podajanja vsebine, ki je večinoma prikazan s primeri. V predstavitvi je zajet tudi podatek o tem, komu je obravnavano gradivo namenjeno in za koga je primerno. Sklopi več gradiv, ki so kakor koli povezani (bodisi učbeniški kompleti, zbirke ali zbir več učbenikov, delovnih zvezkov, vadnic ...), so prikazani na začetku, pred nadaljnjo obravnavo oziroma predstavitvijo posameznih gradiv določenega sklopa. Poleg samih gradiv so prikazani rezultati raziskave, izvedene s pomočjo anketnih vprašalnikov. Raziskane so izkušnje in navade učiteljev pri poučevanju oblikoslovja. Vprašalnike je izpolnilo pet učiteljev, ki poučujejo v osnovni šoli, pet učiteljev, ki poučujejo v strokovnih in poklicno-tehniških srednješolskih programih, ter pet učiteljev, ki poučujejo v gimnaziji. Podana je anliza, ki prinaša podatke o tem, katera literatura jim služi kot opora oziroma pomoč pri poučevanju oblikoslovja, iz katere literature črpajo snov za delovne liste, ki jih pripravljajo, katero literaturo za jezik, torej učbenik, delovni zvezek, priročnik in podobno uporabljajo učenci pri njihovem pouku slovenščine ter katero dodatno literaturo najpogosteje priporočajo učencem za samostojno učenje. Z vprašalniki so raziskane tudi izkušnje in navade študentov, torej katera literatura jim je najbolj v pomoč in oporo pri študiju oblikoslovja. Vprašalnike je izpolnilo petnajst študentov drugega oz. tretjega letnika Slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru pri predmetu Oblikoslovna podoba in pomen oz. Slovenski knjižni jezik 2 v študijskem letu 2011/2012. Ugotovila sem, po kateri literaturi posegajo najpogosteje. Pričujoče diplomsko delo je uporabno pri pripravi posameznih učnih ur slovenščine, ki so namenjene oblikoslovju, saj podaja pregled oziroma zbir gradiva, namenjenega učenju in poučevanju oblikoslovja slovenskega jezika. Hkrati predstavitve posameznih gradiv uporabnikom omogočajo, da se seznanijo z vsebino različnega oblikoslovnega gradiva.
Keywords: slovenski knjižni jezik, oblikoslovje, učno gradivo, gradivo za poučevanje, študijsko gradivo
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 3417; Downloads: 630
.pdf Full text (7,51 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica