1. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, journal Abstract: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini. Keywords: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 75; Downloads: 16
Full text (6,39 MB) This document has many files! More... |
2. Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991Martina Potisk, 2018, doctoral dissertation Abstract: Temeljni cilj disertacije z naslovom Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je sistematično zaobjeti izvirno avtorsko konkretizacijo (inscenacijo) medkulturne pojavnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Zanima nas torej, katere so osrednje značilnosti (pokazatelji, nosilci) pripovednega insceniranja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Kot je znano, medkulturnost sodi med bolj izmuzljive humanistične (teoretske) ideje; v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo prisostvovali naglemu razraščanju znanstvenih panog, kar je raziskovalcem med drugim omogočilo, da svoja razpravljanja o medkulturnosti generirajo v luči različnih (tudi medsebojno neskladnih) teoretskih postavk in metodoloških pristopov. Izrazi, kot so medkulturnost, medkulturni dialog, medkulturni stik ali medkulturni konflikt, so zadnje čase prisotni na mnogih področjih človekovega delovanja, zatorej ni nenavadno, da jih najdemo tudi v literarnovednih študijah. Toda ker je obča (humanistična) ideja medkulturnosti nekoliko preširoka za razmišljanje o izključno književnih (recimo romanesknih) konkretizacijah medkulturne pojavnosti, je v zadnjih štirih desetletjih svoj razvoj in razmah doživela medkulturna literarna veda. Ta je sicer opremljena z manj enoplastnim teoretskim zaledjem, kar pa ji omogoča, da se loteva (predvsem) kulturološko pogojenega prepoznavanja in opomenjanja medkulturne znotrajbesedilne resničnosti. Tudi iz tega razloga pričujoča disertacija teži k neizključujoči obravnavi izvirnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu ne samo z vidika strogo pripovednega poustvarjanja medkulturne pojavnosti, temveč še posebej v luči romanesknega dogajanja, romanesknega subjekta, jezikovnostilne ustrojenosti in medbesedilnega romanesknega naboja. Z letom 1991 opažamo izrazitejši porast sodobnega slovenskega romana. Za nadaljnjo analizo izvirnih konkretizacij (inscenacij) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je bilo nujno zamejiti izbor slovenskih romanesknih besedil z ozirom na naslednje kriterije: čas prve knjižne izdaje od (vključno) leta 1991 dalje; uveljavljenost avtorja glede na morebitne nagrade in/ali kritiško (meta)literaturo; enakost med spoloma; (med)generacijsko pestrost. Zlasti zadnji kriterij omogoča zastopanost vseh treh generacij sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic: starejše (rojena do leta 1950); srednje (rojena med letoma 1950 in 1970) in mlajše generacije (rojena po letu 1970). Kaže, da se ideja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 uresničuje na temeljih medkulturnega dogajališča (prostor-časa), medkulturne identitete (subjekta), medkulturnega jezikovnega preskakovanja in medbesedilnih konotacij. Končni izsledki pričujoče disertacije torej ustrezajo pričakovanjem, zaradi česar je jasno, da izvirno inscenacijo medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 v večji meri generirajo in usmerjajo eksistencialno ustrojena zgodbena jedra s poudarkom na medkulturni bivanjskosti, intimnih (identitetnih) stiskah in ambivalentni jezikovni zavesti. Tako so uvodoma zastavljeni cilji povsem izpolnjeni, s čimer se ne nazadnje naznanja nujna potreba po raziskavah, ki slovenistično stroko opremljajo ne samo s pluralističnimi teoretskimi modeli, temveč tudi s širšo medkulturno »vizijo« nacionalne književnosti. Keywords: slovenska književnost, slovenski roman, leto 1991, medkulturnost, medkulturno dogajanje, generacijske skupine, analitična perspektiva, pripovedne prvine, romaneskni prostor-čas, medkulturno dogajališče, medkulturno vmesje, romaneskni subjekt, subjektivna resničnost, hibridna identiteta, romaneskno besedišče, jezikovni ustroj, jezikovni preklop, romaneskni slog, medbesedilnost, medbesedilne navezave Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 2385; Downloads: 891
Full text (2,99 MB) |
3. Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbeSuzana Kolšek, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe natančneje predstavlja in analizira besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Analiza besedja obsega vzorec šestnajstih izbranih rap besedil, ki vsebujejo zaznamovano sestavino že v samem naslovu besedila. Pozornost je namenjena Toporišičevi splošni delitvi besed (2004) in Snojevi delitvi prevzetih besed (2006) na besede domačega izvora in na besede tujega izvora, med katere slednji uvršča tujke in izposojenke. Magistrsko delo je poleg omenjenih dveh raziskav podkrepljeno tudi z najrazličnejšimi raziskavami drugih avtorjev s področja narečjeslovja, prevzetosti besed in drugih jezikoslovnih razprav. Osrednji del magistrskega dela obsega slovenska rap besedila, ki so bila izbrana iz vsake narečne skupine, in sicer po dveh različnih kriterijih: iz vsake narečne skupine so bili izbrani en avtor in dve besedili; izjema je štajerska narečna skupina, iz katere so bili izbrani dva avtorja in dve besedili; besedila so bila izbrana tudi glede na zaznamovano sestavino v samem naslovu besedila. Analiza besedil obsega pomenske, oblikoslovne, glasoslovne in stilne značilnosti analiziranih besedil in podatke o izvoru besed. Bistven vidik preučevanja je vidik (ne)zaznamovanosti sestavin v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Vse značilnosti posameznih besed v izbranih besedilih temeljijo na jezikoslovnih podstavah jezikovnih priročnikov, in sicer Slovenske slovnice (2004), Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), Slovenskega pravopisa (2007), Slovenskega etimološkega slovarja (2016), Slovarja slovenskih frazemov (2011), Velikega slovarja tujk (2006), Priročnega slovarja tujk (2005), ter na primerih nekaterih korpusov slovenskega jezika (Gigafida, Nova beseda, Kres, Termania). Besedni analizi vsakega besedila je dodan grafični prikaz deleža zaznamovanega in nezaznamovanega besedja izbranih besedil. Keywords: slovenski jezik, slovenska rap glasba, (ne)zaznamovano besedje, socialna zvrstnost slovenskega jezika, jezikovni priročniki Published in DKUM: 02.02.2018; Views: 2189; Downloads: 160
Full text (3,28 MB) |
4. Vpliv jezikovnih dražljajev televizijskih oglasov na čustveno odzivanje z vključitvijo meritve fizioloških parametrovEmira Premrov, 2016, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija je nastala z namenom raziskati vpliv jezikovnih dražljajev izbranih nemških in slovenskih televizijskih oglasov na sprožitev čustev. Cilj raziskave je bil, ugotoviti medsebojno povezanost jezikovne in psihološke dimenzije televizijskih oglasov in primerjati ter analizirati podatke, pridobljene s preizkušanci iz dveh različnih jezikovnih in družbenih okolij - nemškega in slovenskega, vključujoč tudi dimenzijo različnega spola preizkušancev ob meritvi njihovih fizioloških funkcij. Hkrati je bil namen tudi preučiti in ugotoviti vlogo jakosti, kvalitete in vrste sproženih čustev skozi prizmo medkulturnega konteksta. Uporabljene so bile standardne tehnike in instrumenti zbiranja kvantitativnih podatkov in sicer vprašalnik, ocenjevalna lestvica in sistematično merjenje fizioloških parametrov. Podatki, pridobljeni na osnovi vprašalnikov, ki so jih izpolnili preizkušanci, so statistično analizirani s pomočjo programov R 2.11.1 in R 3.01. Na osnovi rezultatov opravljeni statističnih testov je ugotovljeno, da jezikovna sredstva, uporabljena v obravnavanih nemških in v slovenskih televizijskih oglasih vplivajo na priklic posameznih čustev, vendar z nižjimi odstotki učinkovanja kot so jih imeli nejezikovni in kombinirani dražljaji. Prav tako je analiza pokazala, da je vpliv jezikovnih dražljajev televizijskih oglasov na sprožitev čustev odvisen od jezikovnega in kulturnega okolja ter spola preizkušancev vključenih v raziskavo, ob upoštevanju ugotovljenih izjem. Keywords: jezikovni dražljaji, nejezikovni dražljaji, nemški jezik, slovenski jezik, televizijski oglasi, čustveno odzivanje Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1736; Downloads: 160
Full text (7,52 MB) |
5. Branje ali branjeMetka Kordigel Aberšek, Igor Saksida, 1992, original scientific article Abstract: Avtorica na začetku navede nekaj definicij branja in skuša ob tem opredeliti tudi pojem bralca. S tem pa je tesno povezano tudi branje v funkciji. Ko ločuje različne vrste branja - od pragmatičnega do literarno-estetskega - ugotavlja, da velja branje, ki ni literarno, le za tretjerazredno početje, da gre torej za zanemarjanje informacijskega in strokovnega branja, za kar pa učencev nihče ne usposablja. Ob tem opozarja na prehiter ritem opismenjevanja in osvajanja bralne tehnike, ki sta za mnoge otroke tudi neobvladljiva in zato neosvojljiva, ter na pasti integriranega pouka, kjer je branje podrejeno pragmatičnim ciljem drugih poučevalnih predmetov. Opozarja tudi na to, da je informacijsko branje tesno povezano s strokovnim branjem in iskanjem informacij. Keywords: slovenski jezik, jezikovni pouk, branje Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1974; Downloads: 163
Link to full text |
6. Slovenska baza BNSI broadcast news za razpoznavanje tekočega govoraAndrej Žgank, Darinka Verdonik, Zdravko Kačič, 2008, original scientific article Abstract: V članku bomo predstavili nov slovenski jezikovni vir, bazo BNSI Broadcast News, ki vsebuje posnetke televizijskih dnevnoinformativnih oddaj. Vir je namenjen razvoju razpoznavalnikov tekočega govora z velikim slovarjem besed za neomejeno domeno. Sestavljajo ga govorna baza z ročno tvorjenimi transkripcijami v obsegu 36 ur in tekstovni korpus, ki vsebuje I I niio besed. Govorna baza je namenjena učenju akustičnih modelov, tekstovni korpus pa bo uporabljen za izdelavo jezikovnih modelov. Novi jezikovni vir je plod sodelovanja med Univerzo v Mariboru, FERI in IZ'FV Slovenija. V članku bomo najprej predstavili postopek zajemanja gradiva in karakteristike baze. Opisali bomo potek ročnega zapisovanja govornega korpusa. Sledila bo podrobna analiza govornega in tekstovnega dela baze, ki je namenjena predstavitvi vseh lastnosti jezikovnega vira, ki vplivajo na razvoj razpoznavalnikov govora. Keywords: slovenski jezikovni vir, avtomatsko razpoznavanje tekočega govora, govorni korpus, besedilni korpus, Broadcast news Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1433; Downloads: 69
Link to full text |
7. Slovenska esejistika med letoma 1995 in 2010 - problemski krogi, postopki notranjega sloga in njihova funkcionalna zvezaKatja Bergles, 2012, doctoral dissertation Abstract: V disertaciji je obravnavana slovenska esejistika med letoma 1995 in 2010. Prvi del povzema teorijo eseja in razčlenjuje pojme, ki so relevantni za nadaljnjo analizo. Drugi del je posvečen interpretaciji in tematski delitvi sodobne slovenske esejistike ter hkrati prinaša analizo notranjega sloga in jezika. Med najvidnejše tematske kroge slovenske esejistike med letoma 1995 in 2010 spadajo: književna vprašanja, eseji na temo kulture in umetnosti, eseji, ki obravnavajo vprašanja naroda, slovenstva in jezika, bivanjska vprašanja, narava in okolje, (avto)biografski in dnevniški eseji ter potopisni eseji. Disertacija izpostavlja tudi odvisnost med temo in notranjeslogovnimi prvinami ter jezikovnim stilom. Navedena medsebojna pogojenost zmeraj sicer ni nujna ali pa je manj opazna, gotovo pa moramo biti ob razčlenjevanju esejistike nanjo pozorni. Keywords: esej, slovenski esej, notranji slog, jezikovni slog Published in DKUM: 20.09.2012; Views: 3635; Downloads: 489
Full text (2,63 MB) |