| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Gradniki bralne pismenosti
2020

Abstract: Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli. Posamezni gradnik se razvija kod del celote, vsi gradniki so povezani s cilji vseh predmetov/področij, razvijajo se procesno. Pomembno je, da se gradniki razvijajo integrirano in v skladu z zmožnostjo otrok, učencev in dijakov glede na njihov razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Izhodišča se navezujejo na vseh devet gradnikov bralne pismenosti: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano, kritično branje.
Keywords: gradniki bralne pismenosti, pismenost, slovenski jezik, metode, medpredmetno povezovanje
Published: 10.11.2020; Views: 179; Downloads: 76
URL Link to file

2.
Sprejemanje vzhodnoštajerske knjižnojezikovne norme v rokopisnih pridigah Jožefa Muršca
Nina Ditmajer, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava in vrednoti mesto rokopisnih pridig pomembnega narodnega buditelja Jožefa Muršca v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Osredotoča se na literarno tradicijo v vzhodnoslovenskem prostoru, kjer se je razvijala posebna vzhodnoštajerska pokrajinska različica slovenskega knjižnega jezika. V teoretičnem delu se avtorica ob doslej znanih biografskih podatkih še posebej posveča Murščevemu pogledu na slovenski jezik in njegovemu delu na slovničarskem področju, ki pokaže, kako so Vzhodnoštajerci sprejemali skupno slovensko knjižno normo sredi 19. stoletja. Nato je podan podroben pregled doslej znanega slovstva na vzhodnoštajerskem območju, ki so mu dodana tudi manj znana ali spregledana rokopisna besedila. Podrobnejša obravnava jezikovno-kulturnih razmer v prvi polovici 19. stoletja se ne osredotoča toliko na delovanje Petra Dajnka, temveč prikazuje jezikovno neenotnost ali enotnost znotraj istih generacij vidnejših vzhodnoštajerskih piscev. Jožef Muršec je pripadal generaciji mladih duhovnikov, ki se zaradi svojega družbenega stanu ni mogla v polnosti vključiti v romantična malomeščanska gibanja, kot sta bila ilirizem in panslavizem. Njegova in še posebej mlajša generacija je vidno simpatizirala s temi gibanji, khrati pa bila kritična do Dajnkovega utilitaristično zasnovanega knjižnojezikovnega programa. Disertacija v osrednjem empiričnem delu poskuša na podlagi celotne jezikovne analize umestiti Murščeve zgodnje pridige v vzhodnoštajerski, nato pa v širši panonski (prekmurski in kajkavski) ter osrednjeslovenski (kranjski in koroški) jezikovni sistem. Temelja za vrednotenje besedil tako ne predstavlja več samo Dajnkova slovnica, temveč tudi ostale slovnice ter pretekla in sočasna literarna tradicija. Ravno na podlagi te tradicije lahko opazujemo jezikovno preobrazbo znotraj enega jezikovnega območja in kontinuiteto knjižnih pokrajinskih in/ali narečnih pokrajinskih jezikovnih prvin. Znotraj tega knjižnojezikovnega sistema je vnašanje točno določenih jezikovnih oblik iz drugih slovenskih etničnih pokrajin prepoznano kot jezikovna obogatitev in del standardizacijskega postopka. Jožef Muršec je v svojih rokopisnih pridigah ohranjal vzhodnoštajersko knjižnojezikovno tradicijo v skladu s svojim jezikovnim znanjem, ki si ga je pridobil kot študent Kolomana Kvasa v Gradcu in uporabnik Dajnkovih del.
Keywords: Jožef Muršec, slovenski jezik, zgodovina jezika, vzhodnoslovenski knjižni jezik, vzhodnoštajerski knjižni jezik, pridiga
Published: 21.01.2020; Views: 596; Downloads: 107
.pdf Full text (4,23 MB)

3.
Raba narečja in knjižnega jezika pri predšolskih otrocih
Tadeja Kunej, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo, kakšna je raba narečja in knjižnega jezika v izbranem vrtcu na območju Prlekije. Preverili smo govor otrok, vzgojiteljice in študentke, kdaj in v katerih primerih uporabljajo narečje in kdaj knjižni jezik. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora, spodbujanje govora v vrtcu. Predstavili smo tudi jezik in značilnosti jezika, vlogo odraslega pri usvajanju jezika, materni jezik, slovenščino kot tuji ali drugi jezik in slovenski jezik. Predstavili smo jezikovne ravni, socialne zvrsti slovenskega jezika, knjižni in neknjižni jezik, rabo narečja in knjižnega jezika v vrtcu, slovenska narečja, vzroke za nastanek narečja, prav tako smo predstavili panonsko narečno skupino in izpostavili prleško narečje. Predstavili smo kurikulum za vrtce in področje jezik. V empiričnem delu smo z opazovalnim listom en mesec opazovali govor otrok, vzgojiteljice in študentke. Izvedeti smo hoteli, ali otroci uporabljajo narečje vedno, ali se vzgojiteljica trudi govoriti v knjižnem jeziku in ali študentka spodbuja otroke k rabi pravilnega knjižnega jezika. Staršem opazovanih otrok smo razdelili vprašalnike, saj smo želeli izvedeti, ali tudi oni vplivajo na govor otroka, ga spodbujajo pri govorjenju knjižnega jezika in kako ga spodbujajo.
Keywords: govor otrok, slovenski jezik, knjižni jezik, narečje, prleško narečje
Published: 18.11.2019; Views: 475; Downloads: 156
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik
Ksenja Petrič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik smo želeli predstaviti, pregledati, primerjati ter analizirati učbenika in delovne zvezke založbe Rokus Klett. Za pregled, primerjavo in analizo smo izbrali gradiva, ki jih uporabljajo v osnovni in tudi v srednji šoli ter so v posodobljeni izdaji, saj bomo na podlagi primerjave in analize teh gradiv laže ugotovili razlike in podobnosti pri zastopanosti tipov nalog ter različnih stopenj Bloomove taksonomije. Uporabili smo I. in II. del delovnega zvezka za 9. razred osnovne šole z naslovom Slovenščina za vsak dan 9, izdaja iz leta 2013, ter istoimenski učbenik, izdaja iz leta 2011. Za analizo delovnega zvezka za 3. letnik srednje šole smo uporabili delovni zvezek Na pragu besedila 3, izdaja iz leta 2011, in istoimenski učbenik, ki je bil izdan leta 2010. V teoretičnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode oblikovali teoretična izhodišča, pri katerih smo v veliki meri izhajali iz ugotovitev in spoznanj domačih ter tujih avtorjev strokovne literature. V empiričnem delu smo s pomočjo komparativne metode med seboj primerjali delovne zvezke in učbenika. Pri analizi in primerjavi smo se še posebej posvetili tipom nalog, ki se pojavljajo v posameznih učbenikih in delovnih zvezkih. Z metodo klasifikacije smo naloge v delovnih zvezkih in učbenikih razvrstili glede na tip ter taksonomsko stopnjo. S pomočjo anketnega vprašalnika, za katerega smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo, smo pridobili informacije učencev in dijakov o zahtevnosti posameznih tipov nalog ter jasnosti in natančnosti navodil. S primerjavo in analizo glede na tip naloge in taksonomsko stopnjo smo ugotovili, da naloge v vseh pregledanih gradivih niso enakomerno zastopane, prav tako pa je analiza pokazala, da določeni tipi nalog prevladujejo. Tudi taksonomske stopnje niso enakomerno razporejene, saj glede na rezultate analize prevladujejo nižje taksonomske stopnje, kar je presenetljivo, sploh za analizirana gradiva, namenjena srednji šoli. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učencem navodila v delovnih zvezkih in učbenikih zdijo jasna, natančna ter nezavajajoča, saj se ponavljajo in vsebujejo primere reševanja. Tudi mnenja o zahtevnosti posameznih tipov nalog smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je pokazal, da so učencem in dijakom najtežje tvorbne naloge, pri katerih morajo samostojno sestaviti določen sestavek oziroma besedila, naloge urejanja ter naloge, ki jih rešujejo s pomočjo drugih virov. Učenci in dijaki so glede uporabe delovnih zvezkov ter učbenikov pri pouku slovenskega jezika odgovorili skladno, saj so vsi izbrali odgovor, da delovni zvezek in učbenik uporabljajo kar 2–3-krat na teden.
Keywords: delovni zvezek, učbenik, tipi nalog, taksonomske stopnje, slovenski jezik, osnovna šola, srednja šola.
Published: 23.10.2019; Views: 391; Downloads: 75
.pdf Full text (1,49 MB)

5.
Težave pri komunikaciji v izbranih pogovorih na Facebooku
Petra Grdadolnik, 2018, master's thesis

Abstract: Komunikacija je proces, s katerim se srečujemo vsakodnevno; uporablja se za dogovarjanje o najbolj osnovnih nalogah kot tudi za precej zapletene opravke in procese. Kljub vsemu pa se redko vprašamo, ali je zadani cilj opravljen ravno zaradi uspešne komunikacije. Neuspeh pogosto pripisujemo drugim dejavnikom, kljub temu da je učinkovita komunikacija ključ do uspešnosti. V magistrskem delu želim izpostaviti ovire, ki nastanejo pri komunikaciji, na kaj moramo biti pozorni in čemu se je bolje izogniti, ko želimo uspešno komunicirati z drugimi. Za analizo sem uporabila izbrane pogovore na Facebooku, s katerimi želim primerjati jezik na spletu s knjižno normo in ali je ravno to odstopanje razlog za nastanek ovir v komunikaciji. Izbrani pogovori na Facebooku so potekali med člani zaprte skupine, ki je namenjena postavljanju vprašanj in iskanju rešitev pri določenih vidikih vzgoje ter podajanju mnenj. Ime skupine bo zaradi varovanja osebnih podatkov članov skupine ostalo anonimno. V magistrskem delu se raziskuje značilnosti besedne in nebesedne komunikacije ter komunikacije na spletu. Podrobneje so analizirani izbrani pogovori v slovenskem jeziku na Facebooku, na podlagi katerih je raziskano, v kolikšni meri se kažejo značilnosti spletnih besedil. V raziskavi je bilo uporabljenih pet pogovorov, v katerih je bilo vključenih 83 različnih oseb. Poleg analize spletnih besedil je ugotovljeno tudi, kateri dejavniki privedejo do težav pri komunikaciji.
Keywords: Komunikacija, elektronska komunikacija, slovenski jezik, Facebook.
Published: 28.05.2019; Views: 1003; Downloads: 59
.pdf Full text (3,44 MB)

6.
Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov
Nina Balažek, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov so zbrana imena rastlin in rož, ki se pojavljajo v Shakespearjevih delih, tragediji Hamlet in komediji Sen kresne noči. Imena rastlin in rož smo pridobili iz različnih virov, in sicer smo izhajali iz članka Phyllis Cooka William Shakespeare, Botanist, Henry Ellacombove knjige The Plant-Lore & Garden-Craft of Shakespeare in Male flore Slovenije (Martinčič idr. 1999), s pomočjo katere smo klasificirali rastline in rože. Imena smo zbirali ročno z branjem izvirnikov in njihov prevod preverjali v šestih slovenskih prevodih. Uporabili smo tudi korpus Opensourceshakespeare s pomočjo katerega smo preverjali pogostost pojavljanja imen določenih rastlin. Imena rastlin smo razvrstili tako, da smo najprej navedli ime, ki se pojavlja v Shakespearjevem izvirniku, nato smo navedli moderno znanstveno ime rastline, družino v katero spada ter na koncu še uradno ali narečno slovensko poimenovanje. Opazovali smo 97 imen rastlin/rož, od tega 34 imen, ki se pojavljajo v drami Hamlet in 63 imen, ki se pojavljajo v drami Sen kresne noči. S pomočjo dostopne literature smo ugotovili, da se nekatera današnja imena rastlin razlikujejo od tistih v Elizabetinski dobi, zato smo opazovali ali je to v slovenskih prevodih upoštevano. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na opazovanje simboličnega pomena rastlin/rož in morebitno spremembo simbolizma v slovenskih prevodih. Uporabili smo štiri slovenske prevode drame Hamlet, in sicer prevod Otona Župančiča, Milana Jesiha, Janka Modra in Srečka Fišerja ter dva slovenska prevoda drame Sen kresne noči, Otona Župančiča in Milana Jesiha. V slovenskih prevodih smo opazovali ali so prevajalci upoštevali vse rastline in njihovo pomembnost kot del poteka zgodbe v drami ali so katero omembo rastline izpustili ali jo nadomestili s kakšno drugo rastlino. Opazovali smo kakšna poimenovanja rastlin je vseboval slovenski prevod, in sicer ali je šlo za narečno poimenovanje, uradno slovensko poimenovanje ali samo za namigovanje na rastlino. Ravno izbor besed s strani prevajalcev nam pove veliko o času nastanka prevodov ter o spremembi jezika skozi čas.Prav tako pa nastanek prevodov ponuja mnogo informacij o zgodovini, jeziku, razlikah med kulturama in simbolizmu. Simbolizem rastlin/rož lahko pripomore k dojemanju drame in nakazuje na razlike v dojemanju drame v Angliji in Sloveniji. Povprečni slovenski bralec mora simbolizem razumeti, če želi da mu je drama popolnoma razumljiva in smiselna.
Keywords: jezik rož, William Shakespeare, Hamlet, Sen kresne noči, simbolizem rož, slovenski prevod, Elizabetinska doba.
Published: 10.05.2019; Views: 294; Downloads: 52
.pdf Full text (717,14 KB)

7.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Keywords: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Published: 26.03.2019; Views: 653; Downloads: 117
.pdf Full text (4,43 MB)

8.
Prenova procesa pri sprejemu slovensko govorečega darovalca v nemško govoreči organizaciji
Renata Šabeder, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Predstavljena organizacija se ukvarja s pridobivanjem krvne plazme v nemško govorečem okolju. Ker v njej narašča tudi število slovensko govorečih darovalcev, se temu sproti prilagaja. Problem nastane, ko je slovensko govoreči darovalec sprejet s strani nemško govorečega izvajalca in je zaradi ovir v komunikaciji poslan nazaj v čakalnico ter mora počakati na prostega slovensko govorečega izvajalca. Namen je bil organizaciji prikazati odstopanja pri procesu sprejema slovensko govorečega darovalca ter podati predlog prenove z poenostavitvijo procesa z uvedbo nove informacijske tehnologije. Raziskovalne metode: Odločili smo se za analitično metodo raziskovanja na podlagi procesne in časovne analize. Z uporabo programskega orodja ARIS smo predstavili obstoječe strukture in procese v organizaciji, posnetek obstoječega stanja, kritično analizo ter podali predlog prenove procesa sprejema. Rezultati: S procesno analizo smo dokazali, da bi z uvedbo novega IT progama »SPREJEM« bila odpravljena komunikacijska ovira med nemško govorečim izvajalcem in slovensko govorečim darovalcem in bi s tem odpravili povratno zanko vračanja slovenskega darovalca nazaj v čakalnico. S časovno analizo smo dokazali, da bi se sprejem slovensko govorečega darovalca z uvedbo novega IT programa »SPREJEM« skrajšal. Diskusija in zaključek: Uspeli smo potrditi prednosti uvedbe nove informacijske tehnologije, kar bi bila za organizacijo dolgoročna pridobitev. Zaradi preprostosti in enostavnosti rešitve, smo proces prenove predstavili izbrani organizaciji z namenom njegove implementacije v vsakodnevno prakso.
Keywords: procesni management, darovalec, plazma, plazmafereza, slovenski jezik
Published: 19.03.2019; Views: 373; Downloads: 0
.pdf Full text (3,47 MB)

9.
Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemu
Matic Pavlič, 2018, original scientific article

Abstract: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Keywords: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Published: 11.10.2018; Views: 630; Downloads: 82
.pdf Full text (442,24 KB)
This document has many files! More...

10.
(Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini
Tjaša Markežič, 2018, original scientific article

Abstract: Besedotvorne analize iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja ugotavljajo, da za vsa moškospolska poimenovanja bitij ni mogoče tvoriti ustreznega feminativa. Podatki iz jezikovnih korpusov in svetovnega spleta pa dokazujejo, da je njihova tvorba za večino njih ne samo možna, ampak celo že dokaj pogosta, nekateri feminativi pa si pot v vsakdanjo jezikovno rabo šele utirajo. Morebitna odsotnost nekaterih ženskospolskih oblik pa je lahko družbenozgodovinsko in biološko pogojena.
Keywords: slovenski jezik, besedotvorje, feminativi, spolna neenakost
Published: 10.10.2018; Views: 431; Downloads: 32
.pdf Full text (597,37 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica