| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
SLOVENSKA LJUDSKA ORNAMENTIKA NA ŽENSKIH TORBICAH
Urša Šimenc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: »Slovenska ljudska ornamentika na ženskih torbicah« je diplomsko delo, ki obsega najprej teoretični in nato praktični del, pri katerem realizacija praktičnega sloni na teoretičnem. Slovensko ljudsko ornamentiko so v 18. in 19. stoletju, predvsem preprostejši ljudje, uporabljali za popestritev in olepševanje stavbnega eksterierja in interierja, pa tudi za okraševanje manjših, uporabnih predmetov za vsakdanjo rabo (posode, leseni izdelki ipd.). Nenazadnje so ornamentiko uporabljali tudi za okraševanje tekstila (oblačil za praznične dni, prtov itd.), kar je poudarjeno v tej diplomski nalogi. Ornamentiko, z različno motiviko, so na površine ročno izrezljali, naslikali ali izvezli. Povod za nastanek te diplomske naloge je bilo moje razmišljanje o obuditvi in hkratni uporabi te, skoraj pozabljene, ljudske umetnosti iz naše kulturne dediščine (stilizacija ornamentov s pomočjo sodobne tehnologije ter kasnejši prenos le-te na tekstil). Kot dokaz so nastale torbice, končni likovno oblikovani izdelki.
Keywords: ORNAMENT, SLOVENSKA LJUDSKA ORNAMENTIKA, SLOVENSKA LJUDSKA UMETNOST, LJUDSKA NOŠA, POTISK NA TEKSTIL, ŽENSKA TORBICA
Published: 07.07.2009; Views: 3061; Downloads: 354
.pdf Full text (7,24 MB)

3.
Internet portfolio
exhibition

Keywords: likovna umetnost, slovenska umetnost, skupinske razstave
Published: 07.06.2012; Views: 1392; Downloads: 16
URL Link to full text

4.
Pena moderne : [virtualna galerija] februar - marec 98
1998, exhibition

Keywords: likovna umetnost, slovenska umetnost, osebne razstave
Published: 07.06.2012; Views: 1442; Downloads: 23
URL Link to full text

5.
ODMEVI OTROŠKE LIKOVNE PRIMARNOSTI V MODERNIZMU IN SODOBNI UMETNOSTI
Doroteja Kelenc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu želim predstaviti vpliv otroške likovne primarnosti v modernizmu in sodobni umetnosti. Za lažji prehod k jedru problematike sem prvi del posvetila pojmu modernizma, simboliki barve ter otroški risbi. Sledi primerjava del tako svetovnih kot tudi slovenskih umetnikov, tako sem obravnavala dela Paula Kleeja (Adam in mala Eva, 1921), Joana Mirója (Bikoborba, 1945), Jeana Dubuffeta (Ženska meša kavo, 1945), Gabriela Stupico (Skica za deklico pri mizi z igračami, brez signacije), Vladimirja Makuca (Bela ptica, 1986). Zadnji del posvečam slovenski sodobni umetnici Saši Bezjak (1971), ki je zavestno opustila akademskost in se obrnila k sebi. V otroško risbo, prepleteno z likovno primarnostjo in minimalnimi izrazili, pa je vpletla svojo osebno zgodbo. Diplomsko delo temelji na prepoznavanju in interpretaciji teh del kakor tudi na primerjavi z otroško izraznostjo ter primarnostjo. Dotika se vprašanj univerzalnosti likovne govorice ter uporabe minimalnih izraznih in likovnih sredstev.
Keywords: Modernizem, slovenska sodobna umetnost, otroška risba, likovna primarnost, otroška izraznost, Joan Miró, Paul Klee, Jean Dubuffet, Gabriel Stupica, Vladimir Makuc, Saša Bezjak
Published: 20.09.2013; Views: 1198; Downloads: 172
.pdf Full text (1,74 MB)

6.
Ilustracija Janeza Vidica
Matej Behin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Ilustracija Janeza Vidica pod drobnogled vzame nekatera dela, ki jih je umetnik ustvaril kot knjižni ilustrator z močno prisotnostjo v slovenski likovni umetnosti dvajsetega stoletja. Potem ko je delal kot kronist vsakdanjega življenja v koncentracijskem taborišču, je prve izkušnje kot časopisni ilustrator pridobil pri partizanih, kjer je ilustriral tudi svoj knjižni prvenec. Formalno izobrazbo je pridobil na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je med letoma 1946 in 1950 študiral na dodiplomski stopnji, nato je dve leti obiskoval še specialko, po študiju pa se je kmalu uveljavil kot knjižni ilustrator. Ugled je sprva gradil z ilustracijo otroške literature, a je hitro začel delati tudi v drugih žanrih s posebno naklonjenostjo do tematike, povezane z vojno in narodno identiteto. Orisano je tudi Vidičevo slikarstvo, v okviru katerega so znani predvsem motivi s podeželske Štajerske, nato pa se diplomsko delo še posebej osredotoča na njegov mandat tehničnega urednika Založbe Obzorja, nekdanjega mariborskega literarnega velikana in ene najpomembnejših kulturnih ustanov v mestu. Ustanovitev in zgodovina Obzorij sta opisani v posebnem poglavju, ki je v precejšnji meri posvečeno dolgoletnemu uredniku in direktorju Jožetu Košarju, ki je bil na čelu družbe v času njenega vrhunca. Založnik je iz majhnega podjetja zrasel v institucijo nacionalnega pomena s poslovalnicami po vsej državi, verigo trgovin in založbo plošč, s tem pa v šestdesetih in sedemdesetih pripomogel h kulturni emancipaciji Maribora, v devetdesetih pa se je pričel soočati z mnogimi problemi. Po skoraj desetletju dolgi finančni stiski so Obzorja leta 2003 zaprla svoja vrata, mesto pa je s tem doživelo veliko kulturno in gospodarsko izgubo, ki jo je čutiti še danes. V povezavi z nekdanjim statusom Maribora na področju založništva je nazadnje podana še hipoteza o pomanjkanju edinstvene lokalne ilustratorske scene, poudarjena pa je potencialna vloga, ki jo je Vidic kot tehnični urednik pri založniku z močnim literarnim vplivom odigral v njenem neuspelem razvoju. V tem pogledu se diplomsko delo v skoraj enaki meri kot s samo Vidičevo umetnostjo ukvarja tudi z raznimi konteksti njenega nastanka, njegov cilj pa je dodatno ilustrirati umetnikov pomen na področju kulture.
Keywords: Janez Vidic, knjižna ilustracija, slovenska umetnost 20. stoletja, Založba Obzorja, Maribor
Published: 27.10.2015; Views: 468; Downloads: 52
.pdf Full text (4,13 MB)

7.
Umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922 - 2010)
Tjaša Šavorič, 2017, master's thesis

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922–2010), ki ga je oblast zaradi kršitve kulturnega molka uvrstila v krog izdajalcev domovine. Marijan Tršar je z opremo Balantičevega Sonetnega venca in ilustriranjem domobranskih publikacij kršil predpisani kulturni molk in zato že med vojno naletel na neodobravanje s strani Osvobodilne fronte. Marijan Tršar je študiral slikarstvo v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije za likovno umetnost, ki je bila vzgojena v tradicionalnem realizmu in se je nato pod vplivom zahodnoevropske umetnosti preusmerila k novemu likovnemu jeziku. Bil je eden od ustanoviteljev prve modernistične Skupine 53, član Ljubljanske grafične šole in pomemben kopist srednjeveških fresk. S svojimi umetnostnozgodovinskimi besedili in kritikami ter pedagoško dejavnostjo (bil je dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani) je pomembno zaznamoval slovenski prostor druge polovice 20. stoletja. Razstavljal je na več kot dvestotih razstavah in napisal več kot dvajset knjig, med njimi tudi kot prvi v Jugoslaviji poglobljeno študijo o Vasiliju Kandinskem. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem je predstavljeno stanje raziskav, življenjepis o umetniku ter njegovo likovno in teoretično delovanje. Stanje raziskav o Marijanu Tršarju ponuja vrsto iztočnic in možnih smeri, v katerih bi umetnika veljalo raziskovati naprej. Pokazalo se je, da je Tršar bil in še zmeraj je deležen le malo pozornosti umetnostnozgodovinske stroke, zato se pri preučevanju umetnikovega življenja in ustvarjanja soočamo z umanjkanjem njunega ovrednotenja in družbene kontekstualizacije. V nalogi je biografija predstavljena s podatki, pridobljenimi iz že obstoječe literature o umetniku, dopolnjena je s pričevanji Tršarjeve družine in z dokumenti, ki se hranijo v različnih nacionalnih ustanovah in umetnikovi zapuščini. V poglavjih o likovnem in teoretičnem ustvarjanju je predstavljeno Tršarjevo delo in njegova recepcija; pri tem je izpostavljena umetnikova slaba poznanost in izločenost iz povojnega likovnega dogajanja na Slovenskem (do leta 1991). V drugem delu naloge je Tršarjevo ustvarjanje analizirano v luči njegovih dnevniških zapisov, ki so nastali med letoma 1947 in 1959. Predstavljena so Tršarjeva razmišljanja, ki jih je med drugim zaznamoval vpliv Božidarja Jakca, študij na novoustanovljeni ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti, socialistični realizem in vpliv evropskih pionirjev modernistične umetnosti. V nalogi so dnevniški zapisi soočeni s sočasnimi slikarskimi, risarskimi in grafičnimi deli, ki ilustrirajo likovne težnje in poskuse mladega slikarja. Medsebojni vpliv teoretičnega in umetniškega ustvarjanja je bil zelo močan. Tršarjeve dnevniške izpovedi odražajo neposredno osebno izkušnjo slikarja, ki je preizpraševal lastno slikarsko delo in se soočal s potrebo, da v besedi predstavi zakonitosti likovnega jezika, ki so sicer skrite gledalcu in publiki. Avtorica magistrske naloge Tršarjeva neprestana razmišljanja o umetnosti, ki se kasneje kažejo v obsežni kritiški dejavnosti, razume kot nujno pomembno dodano vrednost likovne ustvarjalnosti.
Keywords: Marijan Tršar, dnevniški zapisi, socialistični realizem, Skupina 53, Akademija za upodabljajočo umetnost, slovenska povojna likovna umetnost, kulturni molk, nadzor umetnikov
Published: 08.05.2017; Views: 670; Downloads: 91
.pdf Full text (2,01 MB)

8.
Avtoportret kot likovno-didaktična spodbuda pri grafičnem ustvarjanju
Katarina Aman, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Avtoportret kot likovno-didaktična spodbuda pri grafičnem ustvarjanju je ločeno na dva dela. V prvem delu smo raziskali področje grafike, tako z zgodovinskega kot s tehničnega vidika. Postavili smo okvir slovenske grafike, katero želimo približati učiteljem in še posebno učencem. Raziskali smo ciljno zastavljenost slovenske umetnosti v učnem načrtu in kako je v njem predvideno spoznavanje likovnega področja grafike v osnovni šoli. Nadalje smo natančneje raziskali motiv avtoportreta s poudarkom na slovenski grafični umetnosti. Izpostavili in predstavili smo slovenske grafike, ki se reprezentirajo z grafičnim avtoportretom. Njihova dela smo kasneje uporabili za učno motivacijo in gradivo pri spoznavanju grafičnih tehnik pri pouku likovne umetnosti v vseh razredih osnovne šole. Raziskava je bila opravljena na izbrani osnovni šoli, kjer smo pri pouku likovne umetnosti izvedli grafično nalogo, jo likovno ovrednotili in izvedli anketo, vezano na potek učne ure, likovno nalogo in obravnavano učno snov. Z raziskavo smo želeli analizirati odnos učencev do motiva avtoportreta, do likovnega področja in slovenske umetnosti ter njihovo preferiranje grafičnih tehnik z možnostjo izvajanja le-teh pri pouku likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah. Rezultati raziskave kažejo na velik interes za slovensko likovno umetnost in hkrati tudi za raznolikost grafičnih tehnik pri pouku likovne umetnosti.
Keywords: Grafika, avtoportret, slovenska umetnost, osnovna šola, likovna umetnost, grafične tehnike.
Published: 18.08.2017; Views: 379; Downloads: 81
.pdf Full text (10,77 MB)
This document has many files! More...

9.
Skupina DHLM
Natalija Cigut, 2017, master's thesis

Abstract: Skupina DHLM je delovala med leti 1970–1974. Ustanovili so jo likovni umetniki, ki so izhajali iz obrobja slovenskega prostora. Prekmurje je imelo v takratnem času še vedno videz provincialnega okolja, kar se je odražalo tudi na kulturno-umetniškem področju. Ladislav Danč (1932–1979), Štefan Hauko (roj. 1935), Lojze Logar (1944–2014) in Franc Mesarič (roj. 1938) so na začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja ustanovili likovno skupino, ki je spremenila likovno dogajanje v Prekmurju. Ko so končali s študijem na Likovni akademiji v Ljubljani, so se vsi, razen Logarja, ki je nadaljeval študij na grafični specialki, vrnili v domače okolje. V iskanju lastnega likovnega izraza so se povezali v skupino, ki pa ni bila programsko zasnovana, ampak je bila ustvarjena na podlagi prijateljstva in iskanja raznolikih likovnih poti. Umetniki so skupaj razstavljali in posledično poskrbeli za zanimivo likovno dogajanje v Prekmurju in ostali Sloveniji. Skupni nastop jim je omogočil tudi večjo prepoznavnost ter možnosti nadaljnjega razstavljanja. V času njihovega ustvarjanja in osnovanja skupine so na slovenski likovni prostor iz zahoda prodirale nove likovne smeri, ki so jih v svoja dela na različne načine vključevali tudi umetniki iz skupine. Najbolj je bil pri tem dosleden Logar, ki ga je navdihnil popart. Njegova popartistična dela so pomemben segment v razumevanju poparta v Sloveniji. Logar je bil med vsemi umetniki iz skupine tudi najbolj prepoznaven, saj si je že pred ustanovitvijo skupine zagotovil pomembno mesto v slovenski likovni umetnosti takratnega časa. Logar je imel tako že pred skupnim nastopom izoblikovan likovni program, ki je vključeval vsakdanjost in popularni svet. V času delovanja skupine je Danč začel v svoja dela vključevati modernistične prvine in je naredil številna dela, ki vsebujejo ekspresionistične in simbolistične elemente. V osnovi je izhajal iz pokrajine, ki jo je upodabljal s pomočjo geometrijskih in organskih form. Hauko se je ukvarjal s figuraliko, ki ga je zanimala predvsem vsebinsko. Njegova dela so prežeta z melanholijo in temami, kot sta življenje in smrt. Mesarič je, podobno kot Logar, izhajal iz vsakdanjosti. Sprva je bil njegov likovni izraz zelo ekspresiven, kasneje pa ga je začela zanimati mestna pokrajina. Najprej je ta pokrajina sestavljena iz geometrijskih teles, kasneje pa se na njegova dela naselijo dejanski mestni prostori, ki so upodobljeni skrajno realistično. Mesarič se je s temi deli močno približal hiperrealizmu. Skupina DHLM je prenehala obstajati leta 1974. Zatem so umetniki vsak zase nadaljevali svoje likovne poti. Skupina je bila vsekakor pomembna iztočnica za njihovo nadaljnje ustvarjanje. Doprinesla jim je prepoznavnost ter jim pomagala pri izoblikovanju likovnega izraza. Skupina je pustila velik pečat v prekmurski in tudi slovenski likovni umetnosti; posledično so bili člani skupine vključeni v slovenske likovne preglede. Tudi prekmurski likovni prostor se je z njihovim delovanjem uveljavil in postal razstavno aktivnejši. Umetniki so v prekmurski likovni prostor vnesli moderne likovne tokove, hkrati pa so prispevali k večji prepoznavnosti prekmurskega likovnega dogajanja. Njihova vloga je bila vsekakor velika in si zasluži podrobno obravnavo.
Keywords: skupina DHLM, Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič, svetovna likovna umetnost po drugi svetovni vojni, slovenska likovna umetnost po drugi svetovni vojni, prekmurska likovna umetnost 20. stoletja
Published: 13.12.2017; Views: 268; Downloads: 30
.pdf Full text (3,42 MB)

10.
Poznobaročni kipar Ferdinand Gallo
Karin Požin, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava ustvarjalni opus poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla (ok. 1709–1788), ki je velik del svojega življenja preživel v Celju. Njegova dela so pustila pečat v številnih cerkvah Posavinja, Šaleške doline in širše. Kot večina pomembnih kiparjev svojega časa, ni deloval sam, temveč je vodil kiparsko-rezbarsko delavnico, s katero je pri izdelavi sakralne opreme sodeloval z drugimi umetnoobrtnimi mojstri in umetniki. Naloga je osnovana kot pregledno delo, ki je rezultat terenskega dela, podkrepljenega z znanimi arhivskimi viri in ključno literaturo. Najprej ugotavlja stanje raziskav in ponuja sistematičen pregled kiparjevega življenja med letoma 1744 in 1788, s posebnim poudarkom na preučitvi njegovih del – oltarjev, oltarne in orgelske ornamentike, sakralnih plastik, bozzettov in prižnic. Ker ta v literaturi še niso bila natančno opredeljena, je bil poglavitni cilj pričujočega magistrskega dela izoblikovati katalog poznanih kiparjevih del z umetnostnozgodovinskimi opisi, opremljenimi z aktualnim fotografskim gradivom. Ugotovljeno je bilo, da je Ferdinand Gallo značilen predstavnik srednje kakovostne smeri znotraj poznobaročnega sakralnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, saj v svojih delih združuje vplive reprezentativnega kiparstva s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Posluževal se je tipov oltarjev, pri katerih gre za prehajanje med poznobaročnimi, tektonsko izoblikovanimi kompozicijami in slikovitejšimi, rokokojsko razrahljanimi oltarnimi arhitekturami, ki jih spremljajo bogata ornamentika in svetniške plastike. Zanje so značilna manieristična telesa s sorazmerno majhnimi, lutkasto izoblikovanimi glavami, razgibanim kontrapostom in živahno gestikulacijo. Večkrat jih je v oltarnih kompozicijah scensko razporedil, dodaten učinek pa dosegal z živahno rokokojsko ornamentiko. Ferdinanda Galla odlikujeta mnogovrstnost in izvirnost umetniškega snovanja, ki ga je v štirih desetletjih svojega delovanja zapustil na slovenskem Štajerskem.
Keywords: sakralna umetnost, poznobaročno kiparstvo, rokoko, slovenska Štajerska, Ferdinand Gallo, cerkvena oprema, oltar, sakralna plastika, bozzetto, oltarna in orgelska ornamentika, prižnica
Published: 09.10.2018; Views: 214; Downloads: 33
.pdf Full text (9,88 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica